Povej, Avguštin...

Povej, Avguštin ... Martina Goloba odpira prostor za zamišljeno srečanje s svetim Avguštinom – neposredno, osebno in polno vprašanj, ki povezujejo duhovno izročilo s sodobnim življenjem.

Kaj bi se zgodilo, če bi Martin Golob sedel na kavo s svetim Avguštinom? Knjiga k takšnemu pogovoru vabi tudi bralca ter ga spodbuja, da ob njem prisluhne svojim hrepenenjem, željam in iskanju smisla.

182 odlomkov med preteklostjo in sedanjostjo

Martin Golob ob 182 izbranih odlomkih iz Avguštinovih Izpovedi premišljuje, kako lahko stoletja stare misli nagovorijo človeka v času interneta, družbenih omrežij in nenehnega hitenja.

Avguštinove besede povezuje z vsakdanjimi izkušnjami in vprašanji, ki ostajajo aktualna tudi danes:

• kje iščemo srečo,
• kaj nas zares izpolnjuje,
• zakaj si vedno želimo še nekaj več,
• kaj se zgodi, ko izgubimo nekaj, v kar smo položili svojo srečo,
• kakšna je razlika med trenutnim zadovoljstvom in globljim notranjim mirom,
• kako se vera srečuje z vsakdanjim življenjem.

Kaj ostane, ko dobimo vse, kar želimo?

Golobovi razmisleki so osebni, dostopni in prežeti s humorjem. Odkrito govori tudi o svojih željah, preizkušnjah in trenutkih, ko se je moral vprašati, kam pravzaprav polaga svojo srečo.

Knjiga tako ne ostaja le pri razlagi Avguštinovih misli, temveč bralca vabi, da se ob posameznem odlomku ustavi ter razmisli, kako se ta dotika njegovega lastnega življenja.

Povej, Avguštin ... je namenjena predvsem bralcem, ki želijo krščansko duhovnost srečati v razumljivi, življenjski besedi in raziskovati povezave med vero, željami, vsakdanom in notranjim mirom.

Iz spremne besede

Koga izmed očetov naše vere bi povabil na čaj ali kavo in na klepet? Kar nekaj jih je, s katerimi bi se rad pomenil, ampak da se ne bi sporekli med seboj, moram vsaj za začetek izbrati samo enega. Takega, ki ni preveč zaprt, ki ni prezahteven, ki je bister, vljuden, ki je tudi svet … ki me bo imel rad in jaz njega … Bo treba kar do Afrike in Avguština.

— br. Miran Špelič OFM

Odlomek iz knjige

»Zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.«

— Avguštin, Izpovedi, Knjiga 1, pogl. 1

Kot otrok sem vedno hotel nekaj več. Starši so me imeli mnogokrat polno glavo, ko sem jih obsipal s svojimi prošnjami in željami. Rad bi imel kolo, rad bi imel motor, rad bi imel mobitel, rad bi imel boljši mobitel, rad bi vozil avto ... tako je bilo in podobni vzorci se ponavljajo tudi danes. Hrepenenja in želje po imeti ostajajo. Ne bom zanikal, veliko stvari mi je všeč, od avtomobilov do motorjev, rad imam ure … Sprašujem se, če nisem slučajno sraka namesto golob, ko pa nenehno iščem svetleče stvari. Seveda mi vsega tega morala in finance ne omogočajo. A vseeno želje so.

Spomnim se, ko sem skoraj brez denarja na leasing kupil Seat Cupro. To je bil avto srednješolskih sanj. Od srednje šole sem vedno gledal ta avto. 300 konjev, krasen zvok ... čudovit avto. In ko sem bil že župnik v Bohinju, sem na vse strani šparal, stari avto prodal in se vsemu odpovedal, da sem lahko kupil tega. Novega. Takrat sem imel celo občutek, kako sem uspel. Občutek, da sedaj pa res ne rabim ničesar več. Dosegel sem svoj cilj. Bil je občutek: srečen sem. Pol leta po tem nakupu sem se z njim zaletel. Ne ravno po svoji krivdi. Karambol je bil, Bogu hvala, brez telesnih poškodb, a avto je bil brez kolesa. Kam je šla moja sreča?

— Martin Golob

O avtorju

Martin Golob je slovenski katoliški duhovnik, rojen leta 1988 v Šmartnem pri Litiji. Župnik je postal pri 25 letih, svojo prvo službo pa je opravljal kot kaplan v Zagorju ob Savi, nato tudi na Vrhniki in v Srednji vasi pri Bohinju. Leta 2020 je prevzel župnijo v Grosuplju.

Sodobnim medijem se je hitro približal ter s svojimi videi, vlogi, razlagami, premišljevanji in duhovnimi spodbudami nagovoril široko občinstvo. Njegov pristop povezuje pristnost, toplino in sodobno podajanje krščanske duhovnosti, pri čemer pogosto poudarja odnos z Bogom in medčloveške odnose.

Izdal je več knjig z duhovnimi mislimi in razlagami evangelija. V Povej, Avguštin ... svoje osebne razmisleke povezuje z besedami svetega Avguština in vprašanji, ki tudi danes nagovarjajo nemirno človeško srce.