Prerokba o kondorju in orlu

V knjigi Gaia opisuje roadtrip po Peruju z Alanom in Lukom. Njena zgodba je s fotografijami dokumentiran potopis, ki pa se kmalu prelevi v globoko izkustveno samospoznavanje skozi učenja šamanov in bivanje v džungli. V prvem delu nas popelje po poteh svetega kaktusa San Pedro oziroma Wachume. Opisuje učenje pri šamanki Karen Urcia, ki jim je predala nalogo — ta pa je postopoma prerasla v mistično popotovanje.

V drugem delu se bralec sreča z amazonsko džunglo in nevarnim temnim čarovnikom. Zgodba se prepleta z notranjimi spoznanji, preizkušnjami in globoko preobrazbo. Skozi natančen in živ opis dogodkov spremljamo pot, ki je Gajo naposled pripeljala do srečanja z njenim učiteljem iz plemena Shipibo. Gajin prvotni namen je bil duhovno raziskovanje in zdravljenje, toda po nizu nepredvidljivih dogodkov je postala učenka šamana. Opravila je dolgo šolanje, se izkazala kot zdraviteljica in prejela učiteljev blagoslov za delo z eno najmočnejših svetih medicin — ayahuasco. Tako je stopila na pot ayahuascere in curandere.

Knjiga ima dokumentarni značaj. Vsi dialogi temeljijo na dnevniških zapisih, učenja pa so obnovljena po avtoričinem spominu. Vsi liki v knjigi so resnične osebe. Nekaterim je avtorica zaradi zaščite krhkih plemenskih skupnosti v Amazoniji in na njihovo željo spremenila imena.

Knjiga je edinstvena, ker šamanska učenja starodavnih tradicij prvič približa skozi osebno izkušnjo Slovenke, ki jih prejema, živi in prenaša naprej.

Iz knjige:
»… Videla sem, kako življenje vedno najde prostor, četudi  še tako majhen,  da se vanj naseli. In ko tam ugasne, se pojavi drugje. Kot milijoni iskric, ki se prižigajo in ugašajo, hkrati in povsod. In v tem plesu sem bila tudi jaz: pojavim se, zapolnim prostor, ugasnem in se znova pojavim drugje. Vse hkrati. Kot utrip zavesti, ljubezni in življenja, ki je eno.
Zdelo se mi je, da tisto noč poje predvsem mojster Shinan, potem Rawa, da se izmenjujeta. Drugi so ju spremljali. Čutila sem, da v globoki medicini lahko vodijo le mojstri. Ikari so me vodili med morjem, delfini, jatami ptic ali metuljev. Čutila sem, kako moje jedro diha skupaj z zemljo. Drevesa so mi govorila, slišala sem njihov šepet. Spet sem razumela besede ikarov, ki jih je Rawa pela v shipibo jeziku.
V nekem trenutku sem v viziji videla Rawo, kako poje in vame pošilja ogromno kačo v zelenih, mavričnih odtenkih. Kača je vstopila v moje telo, v prsi, kjer sem imela vodne ciste. Čutila sem toploto, mravljince, globoko sem dihala in se prepustila. Čutila sem njeno skrb in ljubezen skozi ikaro, ki ga je pela. Naslednje jutro bulic ni bilo več. Izginile so. ...«

O avtorici:
Gaia Asta (rojena Barbara Cegnar) je svojo pot začela s študijem etnologije, vendar je kmalu začutila, da odgovorov, ki jih išče, ne bo našla zgolj v knjigah. Iskanje jo je vodilo v astrologijo, kjer je skozi lastno prakso poglabljala razumevanje subtilnih povezav med nebesnimi cikli in človekovim notranjim svetom.
S šamanizmom se je prvič srečala v devetdesetih letih. Skupaj z možem Alanom in Lukom se je podala v Peru, kjer so se pred njimi začela odpirati starodavna znanja šamanizma in svetih rastlinskih medicin.
Po pomembnih življenjskih prelomnicah so šamani v njej prepoznali dar in jo sprejeli na pot učenja. Med letoma 2015 in 2018 je začela odkrivati svoj glas kot zdravilni instrument, pozneje pa opravila iniciacijo za ayahuascero in zdraviteljico. Danes pri šamanskih potovanjih in zdravljenju v živo poje ikare; njen glas odpira prostor globoke notranje izkušnje, tišine in preobrazbe.
Gaia je ljubeča in prijazna, vendar tudi brezkompromisno iskrena. Njeno srce bije za resnico, ljubezen in duhovnost. Je odprtega duha, širokega srca in zmore z veliko sprejemljivostjo objeti različnost ljudi, poti in pogledov.

www.astrogaia.net
https://www.facebook.com/GaiaAsta/   
https://www.instagram.com/gaiaasta     (@gaiaasta)