Priveži dušo na moj haiku

Priveži dušo na moj haiku pesnice, kritičarke in performerke Miše Gams je zbirka sodobnih haikujev, ki v drobcih trenutkov ustavljajo čas ter razpirajo naravo, minevanje in samoto.

Lirski glas svet opazuje med tišino in krčem, med cvetenjem in razkrojem, med igro in smrtjo. Sova, breza, dež, sneg in druge podobe narave postajajo zrcalo notranjih stanj, jezik pa ostaja zgoščen, fragmentaren in meditativno slikovit.

Poezija trenutka, tišine in minevanja

Priveži dušo na moj haiku ne gradi pripovedi, temveč se osredotoča na posamezen trenutek. Minimalne in ostre podobe zadržijo dih sveta ter v nekaj verzih povežejo zunanje dogajanje z notranjim doživljanjem.

Med svetlobo in senco se razkriva krhka tišina bivanja. Nežnost in temačnost se v haikujih pogosto dotakneta v isti sapi, zato zbirka bralca ne vodi k enoznačnim razlagam, ampak mu pušča prostor za lastno doživljanje.

Osrednje teme zbirke

• narava in letni časi,
• samota in minevanje,
• cvetenje in razkroj,
• tišina ter notranja stanja,
• nežnost in temačnost,
• minimalizem in zgoščena pesniška podoba.

Zbirka nagovarja odraslega bralca, ki v minimalizmu išče globino ter mu je blizu poezija, ki trenutka ne razlaga, temveč ga z nekaj podobami odpre za razmislek.

Odlomek iz knjige

Priveži dušo
na moj kratki haiku,
da bo svet prizemljen.

Sončni dan opreza
zvonček radovedno kima,
gleda ga – breza.

Gluha mreža – v njej
muha nemočno visi.
Samota uteži.

Sneg se tiho topi
po žilah moje biti,
razgaljeno podzemlje …

Ko ostaneš sam
in svet strgan s tečajev,
podaj mi sanje!

O avtorici

Miša Gams se je rodila 19. septembra 1975 v Ljubljani. Že zgodaj so jo začele zanimati humanistika in družboslovne vede, zlasti sociologija, filozofija in psihologija. Leta 1994 je njena esejistična naloga prejela priznanje na tekmovanju Znanost mladini, istega leta pa je izšla njena prva pesniška zbirka Študija telesa.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2001 diplomirala iz sociologije kulture in filozofije, nato pa na Inštitutu za humanistične vede magistrirala iz antropologije vsakdanjega življenja. Specializirala se je tudi iz telesne psihoterapije v Beogradu.

Kot pesnica, pisateljica, literarna kritičarka in performerka je izdala več pesniških zbirk, roman Kdo se boji črnega moža? ter zbirko knjižnih recenzij Knjižna paberkovanja in odstiranja. Njene kritike in kolumne izhajajo v strokovnih revijah in na spletnih portalih, sodeluje pa tudi z Radiem Slovenija – programom Ars.

V zadnjih letih deluje kot samostojna ustvarjalka v kulturi ter pri svojem literarnem in performativnem ustvarjanju povezuje teoretična znanja iz filozofije, sociologije in psihoterapije.