Proslava

V romanu Proslava (2019), ki je že pred izidom dvignil veliko prahu, ovenčan pa je bil tudi z nagrado Tportala za roman leta, se Karakaš loteva zgodovinske teme ustaštva, ki je med drugo svetovno vojno brbotalo v Liki. Pravzaprav so bili v njegovi vasi večinoma vsi ustaši, kar je po vojni pomenilo čistko. Pisatelj tke zgodbo z digresijami in časovnimi premeti, dodaja pa ji tudi ljubezensko dimenzijo, ki mehča resno temo sprevrženosti zmagovalcev in poražencev. A Proslava ni le roman o poražencih in zmagovalcih ter bridki usodi, saj pisatelj s svojimi liričnimi opisi narave presega golo družbeno vrvenje in postavlja naravo na prvo mesto: ta nas hrani, nudi lepoto in vitalizem, s tem pa presega človekovo zlo. V slovenski izdaji knjige objavljamo tudi intervju prevajalca z avtorjem.

Damir Karakaš (1967) je v zadnjem desetletju zanesljivo najbolj razvpit, prevajan in nagrajevan hrvaški pisatelj. Njegovi romani Šumenje gozda, Proslava in Obračališče nagovarjajo bralca z minucioznim, vendar taktnim in tehtnim slogom, ki ne zmanjšuje semantičnih dimenzij teksta. Karakaš se je rodil v vasi Plaščica pri Brinju v Liki. Nekaj let je bil novinar črne kronike Večernjega lista v Splitu, že s svojimi prvimi romani pa je postal eden najbolj prepoznavnih hrvaških avtorjev 21. stoletja. Je eden redkih hrvaških pisateljev, ki tematizira življenje v Liki in se pogosto vrača k zgodovinskim turbulencam, ki so jo zaznamovale. Njegove knjige so prevedene v deset jezikov, prejel je vse vidnejše hrvaške nagrade, ki se podeljujejo za prozo. Njegova najbolj pomembna dela so Kino Lika, Šumenje gozda, Proslava in Obračališče. Po Karakaševih romanih je bilo posnetih več filmov, redno pa se prirejajo tudi za gledališke odre.