SI-S-TEM

Si-s-tem avtorice Nives Gogala je izpovedni roman o študentki, ki skuša svoje življenje uskladiti z zahtevami dveh študijev, medicine in prava, ter redne službe.

Med predavanji, nočnim učenjem in službenimi obveznostmi se nenehno seli ter išče sobo, čas in oporo. Ob tem njen notranji svet zapolnjujejo simpatije in čustvene projekcije, ki ji prinašajo bližino, a ji hkrati jemljejo zbranost.

Posameznica nasproti Sistemu

V nenehni razpetosti med obveznostmi, odnosi in pričakovanji protagonistka postopoma izgublja bitko s »Sistemom« – nevidno mrežo pravil, kompromisov in zahtev, ki določajo ritem sodobnega življenja.

Si-s-tem tako postaja kronika izgub, pritiska in vztrajnega iskanja lastnega glasu. Roman odpira vprašanje, koliko prostora posamezniku sploh ostane zase, kadar mora nenehno izpolnjevati zahteve okolice in hkrati ohranjati občutek, da je »vse v redu«.

Osrednje teme romana

• usklajevanje študija in redne službe,
• pritisk pravil in pričakovanj,
• iskanje lastnega glasu in življenjskega prostora,
• čustveni odnosi in projekcije,
• izgube in notranje obremenitve,
• odnos med posameznikom in sodobnim sistemom,
• potreba po bližini, varnosti in ljubezni.

Roman nagovarja bralce sodobne intimne proze, ki jih zanimajo notranji svet posameznika, življenjski pritiski, odnosi ter napetost med osebnimi potrebami in zunanjimi pričakovanji.

Odlomek iz knjige

Sedim ti naproti, nasproti, kot tvoja hčerka, ki se pogovarjam s teboj, ki te sodim, presojam, kot neka vizija iz prihodnosti, prehodnosti ali prihodnosti preteklosti. In ti, moja mama, me zreš kot iz neke preteklosti, preteklosti prihodnosti.

Mogoče sem (še) premlada, da bi te sodila. Tudi znaki, da bi bilo s teboj karkoli narobe, so skromni, skoraj nični, a kljub vsemu – vseeno je nekaj »drobcev«, »drobtinic«, ki te vendarle izdajajo, da te ni vselej zaznamovalo »le delo«, kot sama trdiš ali zatrjuješ.

To naj bi torej bila neke vrste izpoved, toda skozi moje besede, ko se sama ne boš izpovedovala, ker bi to najbrž preveč terjalo od tebe. Tudi joka, slutim, ki mu ne bi bilo konca, kakor tudi predirnega krika, ko bi se potipala »prava tipka«. V karakterju.

Ljudje smo namreč čuteča bitja, ki sicer moramo biti vpeti v delo, v razna opravila, v red in disciplino, toda potrebni smo, sredi vsega, tople besede, varnega objema in pa predvsem – ljubezni.

O avtorici

Nives Gogala je slovenska pesnica in prozaistka, rojena v Mariboru, kjer živi in ustvarja. Osnovno šolo je obiskovala na Osnovni šoli Toneta Čufarja v Mariboru, po končani Drugi gimnaziji Maribor pa je študirala medicino. Kasneje se je zaposlila v bančništvu oziroma na področju digitalizacije, kjer deluje tudi danes.

Literarno ustvarja predvsem na področju poezije, proze in literature za otroke. Njena dela so bila objavljena v različnih literarnih revijah in publikacijah, med drugim v revijah Mentor, Apokalipsa in Veterinarske novice.

Med njenimi knjižnimi objavami so prozno delo Mozaik trenutka, poema Razdalje v dnevu (med pogledom in korakom) ter več pesniških zbirk, med njimi Vzporednosti, Sipinar in Ábak. Objavila je tudi zbirko pravljic Lev z modrimi očmi (mala velika družina) ter pesniško zbirko Ko pajčevina naredi metulja.

Pri založbi Kulturni center Maribor je izšla tudi njena prozna knjiga (Pred)klon preveč, introspektivni roman z elementi psihološke in kriminalne pripovedi.

V svojem literarnem delu se pogosto posveča odnosu med vsakdanjo izkušnjo in notranjim svetom posameznika ter raziskuje stik med racionalnim, znanstvenim pogledom na svet in subjektivno, poetično izkušnjo.