Skriti sopotnik

Glavni lik avtobiografske knjige je danes šestnajstletna Hana Hafner, ki se je pri desetih letih soočila z diagnozo možganskega tumorja. V ospredju zgodbe nista le bolezen in zdravljenje, temveč tudi njeni odnosi z družino, prijatelji in ljudmi, ki so jo spremljali na tej poti.
Čeprav knjiga obravnava težko tematiko, ni nastala zato, da bi avtorica iskala pomilovanje, temveč z namenom, da postane navdih drugim – tudi mladim, ki se spopadajo z življenjskimi preizkušnjami. 

O težkih boleznih mladih, med njimi tudi rakavih, se v javnosti ne govori veliko. Pogosto namesto otrok spregovorijo starši, ki pa lahko delijo le svojo plat zgodbe. Toda kar se v resnici dogaja v mislih mladostnika, ki se sooča s tako zahtevno preizkušnjo, lahko pove samo on sam. Hana je željo po deljenju izkušnje začutila že zelo zgodaj in jo zdaj iskreno zapisala v tej knjigi. Knjiga ni zgolj prvoosebna izpoved, ampak tudi zbirka razmišljanj mlade avtorice, ki bralcem ponujajo podporo in oporo pri lastnih težavah. 

»Ko sem končala kemoterapijo, sem ugotovila, da nisem več znala živeti. Vsak dan je bil rutina preživetja. Takrat sem si obljubila, da ne bom več zgolj obstajala.«
»Vsak trenutek, ki sem ga preživela tam (op.a. v bolnišnici), je bil muka. Nisem se počutila kot jaz, bila sem nekdo drug. Nekdo, ki samo čaka. Čaka na zdravila, na infuzijo, na vizito, na odpustnico. Na odhod domov.«

»Besede in misli, ki jih preberemo v tej knjigi, so modrosti odrasle in izkušene osebe. Osebe, ki je zaradi težke življenjske izkušnje prehitro odrasla. Kljub težki zgodbi me je prebiranje knjige navdihnilo, saj moč njenega značaja in izjemen občutek za besedo ustvarjata nalezljivo energijo, ki se dotakne še tako ravnodušnega bralca.« 
 - Jure Reherman

O avtorici

Hana Hafner je dijakinja drugega letnika Gimnazije Poljane v Ljubljani. Na videz povsem običajna najstnica, ki pa je dan pred svojim desetim rojstnim dnem izvedela, da ima možganski tumor. Prestala je zahtevno operacijo, v času pandemije covida pa je v letu in pol prejela kar sedemnajst ciklov kemoterapije. Vse to obdobje je sproti uspešno opravljala šolske obveznosti. Že med zdravljenjem je večkrat javno in odkrito spregovorila o bolezni, izkušnjah ter življenju po zdravljenju. To se nikoli ne vrne povsem na stare tire, saj bolezen in terapije pustijo posledice: Hana je na eno oko izgubila vid, na drugo pa polovico vidnega polja, utrudi se precej hitreje kot vrstniki in ima še vedno manjše težave z nogami, ki so posledica kemoterapije.
Leta 2023 jo je teta Amalija Maček povabila k sodelovanju pri prevajanju knjige Katje Gasser Od odraslih sem pa res pričakovala več, kar jo je zelo razveselilo in še okrepilo željo, da bi napisala lastno knjigo. Tako je decembra 2024 začela pisati na telefonu, v aplikaciji Samsung Notes, in knjigo v štirih mesecih tudi v celoti dokončala.
IG: @hana.hafner