Skrivnostno življenje gozdov

Tako kot ljudje tudi ona dihajo, so lačna ali žejna. Imajo družine, ki varujejo svoja drobcena semena, pa tudi prijatelje, s katerimi si med seboj pomagajo, kadar je to potrebno. Na prvi pogled se morda zdi, da so povezave med prebivalci gozda – drevesi, mravljami, pticami, glivami in drugimi – prepletene kot ptičje gnezdo, a če pogledaš pobliže, boš ugotovil, da živijo skupaj v nevidni harmoniji. Kako je to mogoče?

Pridruži se nam pri plezanju po vejah in kukanju pod korenine ter se nauči skrivnostne govorice gozda skupaj z radovednim vodnikom Semenčkom.

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Kako se drevesa spoprijateljijo med seboj? 

Samo predstavljaj si, da iz teh malih, a nemočnih semen – brez katerih noben še tako gost gozd ne bi nikoli ugledal svetlobe dneva – zrastejo cele družine dreves. V gozdu torej ne najdemo samo odraslih dreves, pač pa tudi njihove najmlajše in njihove davne prednike.

Drevesa pomagajo svojim najmlajšim

Drevesna skupnost dobro skrbi za svoj podmladek. Takoj ko novo seme pade na tla, se starševsko drevo poveže z njim prek mreže drobnih korenin. Tako mu lahko pošilja hrano v obliki vode in sladkorja, saj zelo dobro ve, da si samotno seme s samo eno korenino in vzklilim poganjkom ne zmore priskrbeti dovolj hranil – da bi to zmoglo, bi potrebovalo liste, ki zmorejo ujeti sončno svetlobo. Semenom, ki jih bo veter odnesel v drug gozd, bodo pomoč ponudila starejša drevesa v njihovi bližini.

Superhitra koreninska pošta

Drevesa pa si po koreninah ne pošiljajo samo življenjske tekočine. Zahvaljujoč svoji prostrani in izjemno prepleteni mreži korenin se med seboj tudi sporazumevajo in se lahko opozarjajo na pretečo jim nevarnost. Na primer, da bo nanje planila ogromna skupina požrešnih podlubnikov ali pa bo k njim prišel (in jih zobal) zelo lačen jelen. Ta obsežna mreža korenin povezuje ves gozd!

Skrivnostni vonj

Medtem ko se drevesa med seboj pogovarjajo s pomočjo mreže korenin, se prijatelji in sovražniki iz živalskega kraljestva med seboj sporazumevajo z drugačnim jezikom:posebnim vonjem. Takoj ko se počutijo ogrožene, začnejo v zrak oddajati ta posebni vonj in veter ga odnese pod nos vsem živalim v bližini. Hrošči in druge žuželke tega njihovega vonja ne prenesejo, ker je grozljivo grenak. Ptice pa se ga, v nasprotju z njimi, kar ne morejo naveličati, zato mu takoj sledijo, da jih pripelje do kraja, kjer je okusne hrane na pretek.

Koliko je staro to drevo?

Stara drevesa prepoznamo po njihovem debelem deblu, prekritem s hrapavo zunanjo plastjo, imenovano lubje – debelejše in večje je deblo, starejše je verjetno drevo. Na prerezu drevesnega debla lahko vidimo črte, ki jim pravimo letnice. Primerjajo se lahko s prstnim odtisom človeka. Iz njih se lahko veliko naučimo! Ljudje smo razvili celo posebno vedo, ki se ukvarja z njihovim skrivnostnim branjem – imenuje se dendrokronologija.

Naredi poskus v gozdu!
Poskusi izračunati starost drevesa s preštevanjem njegovih letnic – vsaka letnica pomeni eno leto. Strokovnjaki za drevesa lahko celo po barvi in obliki posameznih letnic ugotovijo, v katerem letu je drevo trpelo zaradi ostre zime ali napada žuželk, in kdaj, nasprotno, je bilo leto za rast dobro.