Solidarnost ali pohlep

Dušan Keber (1947) je zdravnik, ki je s svojim strokovnim, pedagoškim in znanstvenim delom močno zaznamoval slovensko zdravstvo, obenem pa je s svojimi javnimi razmišljanji in dejanji posegal in še vedno posega zunaj meja svoje stroke. Je intelektualec, o katerih je sam povedal naslednje:
»Angažirani intelektualec javno razpravlja o pojavih v družbi z namenom, da bi vplival na njeno spreminjanje. Teh lastnosti ne gre enačiti s pametjo. Če pamet predstavimo kot sposobnost okoliščinam primernega delovanja, bi lahko rekli, da so intelektualci sprti s pametjo oziroma da ni pametno biti intelektualec.«

Keber je s poglobljenimi in polemičnimi zapisi in dejanji večkrat razburkal javnost in veliko prispeval k reformam medicinskega študija, raziskovalnega dela in zdravstvene dejavnosti, pa tudi k procesom slovenskega osamosvajanja in oblikovanju vizij nove države. Po zaključku mandata na položaju ministra za zdravje (2000-2004) nastopa v javnosti kot aktivist v iniciativah civilne družbe, pa tudi kot pisec razprav in kolumn ter mnenjski voditelj, ki je v državi na prehodu med dvema družbenima redoma med prvimi prepoznal razraščanje laissez-faire liberalizma na račun socialne države. Javnost ga pozna kot začetnika prizadevanj za ohranitev javnega zdravstva, ki jih je sprožil pred dvajsetimi leti s pobudo za ukinitev doplačil za javne zdravstvene storitve in s tem krivičnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Dr. Slavko Ziherl je v spremni besedi k prvi knjigi Kebrovih kolumn Pa zdravje? (2004) zapisal, da so njegova razmišljanja presenetljivo aktualna. To velja tudi za njegovo drugo knjigo. Ta brezčasnost ponuja zahtevne razmisleke tudi današnjemu in jutrišnjemu bralcu te knjige.