Tretji planet

Tretji planet je roman za vse, ki verjamejo, da je prihodnost več kot ponavljanje napak preteklosti. Je zgodba o mladih, ki si drznejo poslušati utrip sveta, tudi ko jim vsi govorijo, naj molčijo. Roman je povabilo k razmisleku, kaj pomeni svoboda, komu pripada resnica in ali imamo pravico izbrati drugačno pot.

Knjiga združuje napetost distopične znanstvene fantastike z liričnim, atmosferičnim slogom. Pripoved ni zgrajena zgolj na akciji, temveč na občutjih, podobah in notranjih dilemah likov, kar je v mladinski znanstveni fantastiki redkejše.

V ospredju niso le dogodki, poudarek je na odnosih: prijateljstvo, zvestoba, tiha naklonjenost in preizkušnje zaupanja. Čustvena dinamika med liki je zgrajena postopno in prepričljivo, brez poenostavljenih rešitev ali črno-belih razmerij.

Tretji planet se ne zaključi z enostavnimi odgovori. Pušča prostor za razmislek o resnici, oblasti in prihodnosti človeštva. Prav ta odprtost omogoča, da knjiga deluje tako kot napeto branje kot tudi izhodišče za pogovor.

Na Marsu je resnica skrita pod kupolo.
Na Zemlji pa čaka nekaj, kar ne more več molčati.
Ko resnica razpoka, se rodi upor.

Mnenja o knjigi

»Roman je napet, napisan po vseh pravilih znanstveno-fantastičnega žanra in ima globoko sporočilo. Deluje zares magično, kot urok – skozi ritem, ne skozi razlago.«
dr. Aksinja Kermauner, pisateljica

»Tretji planet je nova mladinska ZF klasika. Prihaja ob pravem času, ko si ljudje znova drznejo sanjati o kolonizaciji Marsa.«
Robert Potnik, inž. multimedije, direktor Zavoda za UI in digitalno opismenjevanje AI Runner

O avtorju

SILVESTER VOGRINEC je po poklicu mag. prof. inkluzivne pedagogike in bibliotekar. V šolstvu dela kot učitelj in šolski knjižničar. Je velik ljubitelj znanstvene fantastike. Kratke zgodbe tega žanra je pisal in objavljal že v študentskih letih. Poleg ZF romanov (Do konca in naprej, Kara Red, Simfonija singularnosti) piše tudi mladinske romane: Ana, prepovedana ljubezen, Disko kraljica, Maturant idr.

Velja za utemeljitelja slovenskega romana o borilnih veščinah, prištevajo pa ga tudi med pionirje športnega romana. Takšna dela so: Karate bojevnik: Beli galeb, Gladiatorji na preizkušnji, Bojevnikova pot idr. Njegov roman Orfejeva lira (v soavtorstvu z Aksinjo Kermauner), prvi iz trilogije Srebrna sekira, je prejel mednarodno priznanje Bele vrane in bil izbrani roman za srednješolce v projektu Rastem s knjigo za šolsko leto 2024/25.