Trst, 1974

Nad njihovim odraščanjem leži senca medvrstniškega nasilja. Okoliščine jih za nekaj časa povežejo, a potem ločijo ter globoko preoblikujejo. Medčloveški odnosi, ljubezen, smrt, bolečina so v romanu upovedovani preprosto, pristno in odmerjeno. 
Dogajanje je umeščeno v leto, ko je neke deževne pomladanske noči v slovenskem šolskem poslopju v Trstu eksplodirala bomba. Tudi mesto v zalivu je tako plačalo svoj davek težkim letom, v katere je Italija zabredla 12. decembra 1969 po bombnem napadu na Trgu Piazza Fontana v Milanu. Eksplozija bombe na slovenski šoli ima seveda tudi druge vzroke, kot ugotavlja pisatelj, med njimi so izrazito ideološka nasprotovanja in tragični dogodki iz časa druge svetovne vojne. 

Pisatelj živo opisuje nekatere tržaške mestne četrti, kot sta na primer Sveti Ivan in Sveti Andrej, in glavno mestno promenado, to je Drevored 20. septembra. Vodi nas v Ljudski vrt ter v Barkovlje in v Dolino Glinščice. V romanu spoznavamo tudi osebnosti, ki so Trstu v ponos. Tako je v skopih, a jasnih potezah izrisana osebnost psihiatra Franca Basaglie, ki je zagovarjal ukinitev psihiatričnih bolnišnic in bil pionir novega koncepta duševnega zdravja.
Roman je zanimiv za ves slovenski prostor, saj ponuja opis tistih značilnosti, ki še vedno zaznamujejo Trst in vse obmejno območje.

Iz vsebine:
»Rumen Fiat 500, ki ga v teh krajih še niso videli, je bil že nekaj minut parkiran na desni strani ulice. Na šipe in pokrov motorja je udarjal droben dež; kapljice so na vetrobranskem steklu risale trepetave, neenakomerne črte in se počasi spuščale proti mirujočim brisalcem, ki so počivali, prislonjeni drug na drugega.
Naokoli je bila tema, tišina, puščava. Čeprav je bil sobotni večer, se je v tem delu mesta zdelo, da je že trdna noč. Ulične svetilke na spodnjem trgu so oddajale šibko svetlobo; iz redkih hiš, katerih okna so bila osvetljena le z odbleski majhnih televizijskih ekranov, so od daleč prihajali pridušeni zvoki zabavne oddaje. Bliskanje televizijskih zaslonov je bilo videti tudi skozi zaprta okna in oddaja Milleluci, ki sta jo vodili najslavnejša italijanska pevka in znamenita šansonjerka, bi vsakogar srčno razveselila – le kdo bi pomislil na bombo!«

O avtorju:

Massimiliano Stefani se je rodil v Trstu, kjer dela kot pravnik. Je avtor zbirke kratkih zgodb na temo vrstniškega nasilja Il bersaglio umano (Eugraphia, 2019) in romana Victoria non esiste (Victoria ne obstaja; Infinito edizioni, 2024). Roman Trieste, 1974 je v italijanščini izšel leta 2022.