Unterstadt

Ni čas za otroke, ni, sestrica!« ji je nežno šepnila sicer hladno neposredna, kot noč ostra Greta. Nežno je strmela v Klaro, jo božala po nogi. Samo Adolf je kot pijani manijak, kot norec ponavljal, da je prav zdaj najboljši čas. Čeprav se je vse podiralo, kot močvirje dišalo po smrti.

Večkrat nagrajeni kultni roman Unterstadt je ena tistih knjig, ki bralca popolnoma potegne v zgodbo in mu daje možnost, da se poistoveti z glavnimi junaki. Delo je v prvi vrsti roman o Osijeku, o osiješki četrti Donji grad (nem. Unterstadt), o meščanski družini nemških korenin, o dvajsetem stoletju, zgodovinskih pretresih, spremembah, pravičnosti in krivici, vojnah, smrti, strahu, ljubezni in veselju. Usoda družine, mesta in države je pripovedovana skozi življenja štirih generacij žensk, ki trpijo pod zgodovino in ob tem ohranjajo prihodnost, medtem ko njihovi moški vodijo svoje jalove bitke in vnaprej izgubljene vojne. Svet Unterstadta, poln čustev, preobratov, vitalnosti, odtenkov, vrlin in pomanjkljivosti glavnih in stranskih likov, je univerzalen in se dotika skoraj vsake družinske zgodovine na tem svetu.

»Rušitelji in graditelji vedno naskakujejo prevesnico zgodovine, kremžijo se, pačijo in noro obrekujejo »pošteni svet«. In medtem ko vsi prvi razposajeno rušijo mesta, pa tudi cela cesarstva, ko na šahovsko ploščo države kot pione pošiljajo žive, prave ljudi v zasede tekačev, ti pravi ljudje, ta »pošteni svet«, lahko samo protestira po krčmah, mlati prazno slamo po trgovinah, godrnja in robanti. Če ima seveda bistre možgane, oči pa široko odprte. Toda pri Klari ni bilo tako.«

“Unterstadt je v prvi vrsti odličen roman, branje, ki spregovori o usodah ljudi, živečih na 'razpotju zgodovine, ki je podivjala.' Knjiga, v kateri vlada temačno in težko vzdušje, in ki je opominjajoča in obtožujoča, saj ne more biti drugačna. Delo, ki strezni.” – Vijenac

Ivana Šojat, hrvaška pesnica, esejistka, pisateljica in prevajalka, se je leta 1971 rodila v Osijeku, kjer je obiskovala gimnazijo in nato dve leti študirala matematiko in fiziko na Pedagoški fakulteti. Osem let svojega življenja je preživela v Belgiji, kjer je diplomirala iz francoskega jezika. V hrvaščino prevaja iz francoskega in angleškega jezika. Živi in ustvarja v Osijeku. Šojat se uvršča med vidnejše in bolj plodovite sodobne literarne avtorje v hrvaškem jezikovnem prostoru. Za svoje književno ustvarjanje je prejela številne nagrade. Na Kozarčevih dnevih v Vinkovcih je prejela Listino uspešnosti za roman Šamšiel (2002), leta 2005 pa ji je bila podeljena nagrada blaženega Ivana Merza za zbirko poezije Utvare. Za svoj najodmevnejši roman Unterstadt (2009) je v letu 2010 osvojila književno nagrado Vladimirja Nazorja, nagrado Ksaverja Šandorja Gjalskega za najboljši roman, nagrado Frana Galovic´a za najboljše prozno delo domačijske tematike in nagrado Josipa in Ivane Kozarec za knjigo leta. Leta 2016 je prejela hrvaško državno odlikovanje Red Danice hrvatske Marka Marulića za promocijo hrvaške kulture doma in v tujini.