Varna hiša groze

Varna hiša groze je pretresljiva resnična zgodba Katje Pančur, ki se je že kot majhna deklica srečala z izgubo, zanemarjanjem in nasiljem. V upanju na nov začetek je prišla v Slovenijo, kjer naj bi zanjo poskrbel duhovni vodja, spoštovan in karizmatičen lama. Obljubljal ji je varnost, ljubezen in duhovno rast – vse tisto, česar do takrat ni poznala. A za navidezno toplino in skrbjo se je skrivala tema, pred katero ni bilo bega.

Katja z neizmerno iskrenostjo razkriva ne le bolečo izkušnjo zlorabe, temveč tudi svojo pot okrevanja, materinstva in iskanja notranje moči. To je zgodba o pogumu, o bolečini, ki jo nosi preteklost, in o svetlobi, ki kljub vsemu vztraja v človeku.

Katjin korak iz teme v svetlobo bo navdihnil vse, ki iščete moč, upanje in pot iz tišine.

Ko je človeška zgodba večja od življenja, mi vedno vzame dih.

Ne vem, zakaj me je med branjem v srcu spremljala Katjina mama, vem le, da me je njena materinska bolečina, njena ženska izgubljenost bolela bolj kot jeza in ogorčenost nad pokvarjenostjo sveta.

Z deklico, ki kliče na pomoč in si obupno želi varnosti in ljubezni, sem dihala v njenem ritmu – in razumela. Razumela sem strah zapuščenosti, čeprav moj strah, če bi ga risala po lestvici moči, niti približno ni bil tako krut. Zato sem se spraševala, ali se te občutke sploh da meriti. Kajti ko se kot otroku ta strah zapiči vate, te zgrabi s svojimi kremplji in potem se moraš vse življenje ukvarjati z njim.

To, kako se odrasel moški plazi po tvojem otroškem telesu, presega vse meje. Tu pa se rodi sveta jeza, taka, da bi bila rablju sposobna odrobiti glavo z lastnimi rokami. Ko pomislim, da ti rablji še vedno dihajo isti zrak kot ti, kot jaz, se dvignem iz blata vsakdanjosti in skupaj s Katjo zelo, zelo na glas govorim zgodbe vseh zlorabljenih. Ker je čas, skrajni čas, da izginejo s sveta!

Katja, hvala za knjigo. Naj se skoznjo jasno in glasno sliši, da za sluzaste pokvarjence, ki zlorabljajo otroke, NI OPRAVIČILA!

- Zvezdana Mlakar

Draga Katja, občudujem te. Občudujem tvojo mladost, tvojo lepoto, tvojo materinsko plat, tvojo iskrenost. Občudujem to, da skušaš biti močna, čeprav te posledice spolnih zlorab, predvsem pa izdaje s strani človeka, ki bi te po vseh mogočih definicijah – tako očeta kot meniha – moral imeti brezpogojno rad, sesuvajo na dnevni ravni.

Zlorabljen človek je namreč zaznamovan človek. Zlorabljen človek ne pojmuje sveta kot tisti, ki ni bil zlorabljen. Ko te oblijejo solze, ki jih skrivaš pred otroki. Ko te zlomijo spomini, ki vsakodnevno nezavedno priplavajo na površje. Ko namesto v prijeten spanec utoneš v občutke majhne deklice, ki ti ne dajo spati. Ko grizeš skozi dan, pa bi se najraje skrila pod posteljo. Ko skušaš preteklost pomesti pod preprogo, pa ti vsa svinjarija prileti naravnost v obraz.

S tem, ko je tvoja zgodba postala meso, je zlorabitelj dobil mesto, ki mu pripada. Ni ga več. Ne obstaja. Obstaja samo resnica. Tvoja resnica.

- Gordana Stojiljković, novinarka in avtorica knjige Sama si si kriva

O avtorici

KATJA PANČUR je žena in mama. Je izredno trmasta ženska s težkim ruskim značajem - na zunaj surova, v sebi pa polna topline in ljubezni, ki jo podarja le redkim. Je velika ljubiteljica estetike in vsega lepega. Predvsem si želi biti glas, moč, pogum in vzor tistim, ki tega nimajo sami.

Njen življenjski moto je »Resnica me ni nikoli osvobodila, zato sem se osvobodila sama«. Zadnja leta aktivno ozavešča slovensko javnost s svojo pretresljivo zgodbo spolne in verske zlorabe v upanju, da bo spodbudila tudi druge, da spregovorijo in se zavedo, da obstaja pot iz trpljenja in sramu, bolečine in občutka krivde.