Vonj po strahu

Vonj po strahu (2015) je tretji in zadnji del zgodovinske trilogije o slavnem srednjeveškem perzijskem matematiku, astronomu, filozofu in pesniku Omarju Hajamu z naslovom Kaj pripoveduje pepel. Potem ko je v drugem delu, Tolažbi nočnega neba, pisatelj predstavil Sabahovo teorijo pajkove mreže kot načina sejanja strahu in doseganja političnih ciljev, nas tretji, psihološki roman povede v Hajamovo samotno starost v rodnem mestu.

Bolni in zagrenjeni starec premišljuje o preteklosti, na katero je tragično vplival prosluli, karizmatični, osamljeni starec z gore.

Toda v ospredju je Hajamov kot dialog zastavljeni odnos z mladim Bosancem Vukcem, v čigar družbi preživlja zadnje leto življenja. Med protagonistoma se odvija obojestranski proces učenja: eruditski vseznalec Hajam neukega Vukca uči pisanja, matematike in drugih ved, Vukac pa ostarelega modreca videti tisto, kar je neposredno prisotno v danem trenutku.

Zaključek trilogije poveže zgodovinski dogajalni čas s sedanjostjo, ko bosanski begunec na Norveškem po spominu zapisuje skrivnostni roman o Hajamu, ki je zgorel ob požigu sarajevske knjižnice. Kar beremo, je dobesedno pripoved pepela.

Bosanski romanopisec, dramatik, esejist, literarni in gledališki teoretik in kritik Dževad Karahasan (1953, Duvno) je avtor številnih romanov: Vzhodni divan (1989, slov. 2007), Šahrijarjev prstan (1996), Sara in Serafina (1999, slov. 2011), Nočni shod (2005, slov. 2011), trilogija Kaj pripoveduje pepel  (2015). Piše tudi drame, kratko prozo, eseje ter literarnoteoretska in kritiška besedila. Prejel je številne literarne nagrade, mdr. Herderjevo nagrado (1999), vilenico (2010), Goethejevo medaljo Goethejevega inštituta (2012), nagrado Heinricha Heineja (2012) in Goethejevo nagrado (2020).