Vrane, ki so žvižgale

Po smrti staršev Alma izgubi dom, varnost in življenje, ki ga je poznala. Preseliti se mora k stari teti Juditi, v hišo pod gorami, kjer se oklepa spominov, knjig, glasbe in svoje nove psičke Luci. Alma nekega dne izve, da smrt njenih staršev morda ni bila zgolj nesreča. Mama in oče sta bila žvižgača, zato sta postala nevarna za tiste, ki so poskušali prikrivati resnico.

Med iskanjem odgovorov o starših Alma vse težje ločuje med resnico, strahovi in podobami, ki jih ustvarja njena bolečina. V tem času pa se okrog nje počasi spletajo nova prijateljstva, stara teta, ki ni vajena otrok, ji počasi zleze pod kožo. Alma pa tako odkriva, da lahko človek izgubi skoraj vse in vendar bo nekega dne znova našel pot domov in pot do sebe.

Vrane, ki so žvižgale so občutljiv in napet mladinski roman o izgubi, iskanju resnice, odraščanju in predvsem pogumu, da po izgubi znova odpreš srce življenju.

Citat:

»Ko so učenci pisali v zvezke, jih je Larisa zamišljeno opazovala. Spraševala se je, kam bo vsakega ponesla pot in kakšno vlogo bodo odigrali. Nekateri bodo počeli povsem običajne stvari, je vedela. Nikoli ne bodo šli daleč od svojega kraja. Morda bodo delali kaj podobnega

kot njihovi starši. Nekateri pa bodo premikali meje. Larisa je menila, da bi Alma lahko bila takšna posameznica. A le, če bo dobila prave izkušnje. Ni pa vedela, kako ji naj to da.«

O avtorici:

Patricija Čamernik (1990) je pisateljica in pedagoginja, rojena v Celju. Pisati je začela že v osnovni šoli, v srednji pa je svoja besedila objavljala v šolskem časopisu in zbirkah Blogozija. Med študijem umetnostne zgodovine, francoščine in pedagogike je objavljala v različnih revijah, med drugim znanstvenofantastične zgodbe v reviji Življenje in tehnika. Piše predvsem mladinsko literaturo.

Biografija ilustratorke:

Eva Poklukar (1997) je francistka, slovakistika in kulturna antropologinja, zaposlena v Mestni knjižnici Kranj. Z ilustracijo se ljubiteljsko ukvarja že od otroštva.