Za vedno moja

Vse se začne s telefonskim klicem centra za socialno delo. Petletna deklica potrebuje nov rejniški dom. Nekaj tednov pozneje se Mateja in Miia prvič srečata. Sprva so tu le majhni trenutki – igra s kockami, kitka, prvi pogovori in previdno preverjanje, ali je odraslemu mogoče zaupati. Toda prav iz teh drobnih trenutkov začne nastajati nekaj veliko večjega.

Obenem je to zgodba o ljubezni, ki ni nastala čez noč, ampak se je gradila počasi – skozi zaupanje, rutino, meje, vztrajnost in številne trenutke, ko ni bilo mogoče vedeti, kaj bo prinesel naslednji dan. To ni zgodba o popolni mami in popolnem otroku. Je zgodba o dveh ljudeh, ki se nista rodila drug drugemu, a sta postopoma postala družina.

Mateja v zgodbo vstopa kot rejnica. Čeprav je o rejništvu razmišljala že dolgo, ob prihodu otroka ugotovi, da nobena teorija ne more popolnoma pripraviti človeka na resnično življenje z otrokom, ki s seboj prinaša svojo preteklost. Miia je ob prvem srečanju stara pet let. Je radovedna, odločna in iskriva deklica, ki se mora hkrati naučiti nečesa, kar je za večino otrok samoumevno – da odrasli lahko ostanejo.

Knjiga obravnava rejništvo, posvojitev, nastajanje navezanosti, pripadnost, otrokovo preteklost, odnos z biološko družino, varnost, starševstvo ter vprašanje, kaj pravzaprav pomeni biti družina. Eno osrednjih sporočil knjige je, da otrok v rejniško družino ne pride kot prazen list. Pride s svojo zgodovino, spomini, ljudmi, strahovi in izkušnjami. Nova družina njegove preteklosti ne izbriše, lahko pa mu pomaga zgraditi varnejšo prihodnost.
Namenjena je širokemu krogu odraslih bralcev, posebej pa rejnikom, kandidatom za rejništvo, posvojiteljem, socialnim in svetovalnim delavcem, učiteljem, vzgojiteljem in drugim strokovnjakom, ki delajo z otroki. Hkrati je namenjena vsem, ki jih zanimajo resnične življenjske zgodbe, odnosi, starševstvo in vprašanje, kako se družina pravzaprav ustvari.
Nekatere družine nastanejo ob rojstvu. Druge potrebujejo nekoliko daljšo pot. Za vedno moja je zgodba o poti od vprašanja »Ali bo lahko ostala?« do trenutka, ko odgovor končno postane: Za vedno.

O avtorici:
Mateja Aleksandra Kegel je pisateljica, podjetnica, ustvarjalka doživetij in zgodb ter mama po eni najzahtevnejših in najlepših poti – skozi rejništvo in posvojitev.
Je ustanoviteljica založbe Zgodba.NET, avtorica več kot petindvajsetih knjig za otroke, mladino in odrasle, ustanoviteljica Energy Escape Room ter ustvarjalka številnih projektov, ki povezujejo zgodbe, doživetja, igro, učenje in osebno rast.
Skozi svojo kariero je delovala na številnih področjih, iz katerih še danes črpa navdih za svoje pisanje in ustvarjanje. Delala je kot novinarka in napisala več kot štiri tisoč člankov, kot urednica, organizatorka več kot štiristo petdesetih dogodkov, trenerka, moderatorka, voditeljica delavnic, marketing specialistka, vodja projektov ter ustvarjalka vsebin za otroke, mladino in odrasle, med katerimi je tudi program dislektik.si za starše otrok z disleksijo. 
Velik del njene poklicne poti je povezan z delom z ljudmi, ki skozi življenje plujejo z različnimi izzivi, zato so ji teme poguma, pripadnosti, varnosti, ustvarjalnosti in človeške bližine še posebej blizu.
Kot ustanoviteljica Energy Escape Room je s svojo ekipo razvila že deset sob pobega ter številne igrifikacijske, izobraževalne in doživljajske projekte. Njeno ustvarjanje pogosto povezuje pripovedovanje zgodb, sodelovanje, raziskovanje, kritično razmišljanje in izkušnjo, da se človek največ nauči takrat, ko nekaj resnično doživi.
Leta 2020, v času, ko smo bili večinoma zaprti med štiri stene in so ljudje še pogosteje posegali po knjigah, je bila uvrščena med sto najbolj branih slovenskih pisateljev, leto pozneje pa med dvesto najbolj branih pisateljev med več kot štiriindvajset tisoč avtorji. Ker je tudi sama predana bralka, ki rada posega po knjigah in globoko ceni avtorje, ji je bilo tako priznanje bralcev še posebej v veliko veselje.
Prvič se je v svojih knjigah dotaknila osebne družinske zgodbe s knjigo Mladost v rejništvu, v kateri je opisala rejniško izkušnjo svoje mami. Prav ta zgodba jo je že v mladosti močno zaznamovala in spodbudila, da je kot najstnica sprejela odločitev, da bo nekoč tudi sama postala rejnica. Takrat se ji ni niti sanjalo, kako dolga, zahtevna in čudovita pot jo čaka.
Knjiga Za vedno moja pa je Matejina najbolj osebna izpoved. V njej ne piše kot strokovnjakinja z distance, ampak kot mama, rejnica in posvojiteljica. Kot oseba, ki je rejništvo živela od prvega klica naprej. Zgodbo sebe in svoje deklice je začela zapisovati na pobudo drugih, ki so v njej prepoznali nekaj pomembnega: iskreno in ponosno pričevanje o tem, kaj pomeni sprejeti otroka z njegovo celotno zgodbo. Ne samo z lepimi trenutki, ampak tudi z ranami, vprašanji, preteklostjo, biološko družino in vsem, kar otrok prinese s seboj.
Mateja verjame, da rejništvo ni samo pomoč otroku, ampak odločitev, da mu v najbolj občutljivem obdobju življenja ponudiš odnos, varnost in občutek, da je vreden popolne ljubezni. S to knjigo želi opogumiti vse, ki razmišljajo o rejništvu ali posvojitvi, pa jih je strah, da ne bodo znali ali zmogli. Njeno sporočilo je preprosto: ni treba biti popoln. Treba je biti pripravljen ljubiti, ostati, se učiti in otroku znova in znova pokazati, da je vreden doma, varnosti in človeka, ki se vrača.
Kot članica Rejniškega društva Slovenije vedno znova poudarja, da je rejniška skupnost pri nas velik in dragocen vir znanja, izkušenj, predvsem pa podporno okolje, kjer rejniki vedo, da niso sami.