Zgodba o sreči

Zgodba o sreči je napet roman, ki združuje moč distopične pripovedi, duhovne simbolike in psihološke poglobljenosti. V svetu, kjer oblast manipulira z modrostmi starodavnih civilizacij, se posamezniki vse pogosteje odpovedujejo svoji svobodi v zameno za iluzijo varnosti in enostavnih odgovorov. A ko ta sistem ne izpolni svojih obljub, pride trenutek obračuna. Roman v ospredje postavlja vprašanja o naravi sreče, moči manipulacije in notranji preobrazbi posameznika.

V zgodbi odmevajo simboli predmajevske civilizacije, katerih prvotna duhovna globina je bila popačena v službi ideologije. Glavni liki se soočajo z notranjimi in zunanjimi konflikti, ki od njih zahtevajo pogum, iskrenost in odločitev za pot svobode – četudi je ta negotova in boleča.

Roman je namenjen vsem, ki jih privlačijo distopije z duhovno dimenzijo, kompleksni liki, moralna vprašanja in globlja sporočila. Posebej bo nagovoril bralce, ki cenijo literaturo avtorjev, kot so Margaret Atwood, Michel Houellebecq in Vladimir Bartol, ter iščejo več kot zgolj zgodbo – iščejo razmislek o svetu, v katerem živimo.

Iz knjige

»Obrnil se je. Mesto pred njim je ležalo v ruševinah, polomljeno, upepeljeno, pa vendarle osvobojeno. Hkrati se je pred njim razprostiral prostor, prazen kot nepopisan list papirja, očiščen vseh vsiljenih resnic, votlih simbolov in zahrbtnih obljub. Čakal jih je, da vanj zapišejo drugačne zakone, temelječe na iskrenosti, pogumu in plemenitosti. Aleks je vedel, da bo to dolga in težka pot, ki pa na koncu obljublja notranji mir za vsakega in svobodo za skupnost, temelječo na pravici in sočutju. In srečo.«

O knjigi

»Če bi bila knjiga napisana v angleščini, bi Hollywood že trkal na vrata. :-)«

»Nisem se mogla ustaviti. Prebrala sem jo na mah.«

»Solze sočutja in solze smeha skupaj.«

»Ko sem to bral na letalu, sem si želel, da bi polet trajal do konca knjige.«

O avtorju

Matjaž Valant je po izobrazbi naravoslovec, raziskovalec in pedagog, ki v literaturi išče tisto, česar znanost ne more izmeriti – čustva, moralne dileme in lepoto nepopolnosti. Njegovo pisanje združuje znanstveno natančnost z literarno domišljijo, pri čemer ustvarja zgodbe z izrazito družbeno kritiko in simboliko. V romanih Preobrazba svetlobe in Zgodba o sreči spaja racionalno z intuitivnim ter išče odgovore na temeljna vprašanja o človeški naravi, svobodi in veri v boljši svet.