Zobje

Ne se potiti. Ne se nasmejati. Ne vzbujati pozornosti. In predvsem, če obstaja v tebi kakršnakoli želja po preživetju, ne se zaljubiti.

Valerij je drugačen od ljudi, s katerimi je že vse svoje življenje obkrožen. Ne more teči hitreje kot volk ali lev, sončna svetloba ga ne požge do kosti in nima neobvladljive želje po človeškem mesu in krvi. Valerij je človek. Edini način, kako lahko preživi v svetu, kjer ljudje veljajo za okusne poslastice, je, da prikriva resnico, da nihče na svetu ne ugotovi, da je drugačen.

Ampak ko se v Valeriju nehote prebudijo čustva do sošolke Serane, punce, ki bi ga najraje razkosala in požrla, če bi vedela resnico, se njegov skrbno zgrajeni splet laži začne podirati okoli njega.

Čeprav se zaveda, da njuna zveza nima nikakršne prihodnosti, v kateri on ostane živ, lahko le na vsakem koraku z grozo ugotavlja, da se noče ločiti od nje.

Justin Luka Poličar (1998) je odrastel na Brezjah, na Gorenjskem, obkrožen z veliko količino mačkov, ter v Ljubljani, kjer je bil zaprt v betonski škatli, ki ji rečemo blok, dobršen del svojega otroštva. Ko ne piše, zapravlja čas in denar z računalniškimi igrami ter služi v Slovenski vojski.