Ayida Hadia: Na poti

Ayida Hadia, mlado dekle, leta 2109 na vzletišču transportnega medplanetarnega plovila, katerega končna postaja je Mars, sreča Rayana, prijatelja iz otroštva.

Med letom na oddaljeni planet ji Rayan predstavi unikaten sistem naprav, s pomočjo katerih lahko posameznik podoživi zgodbo, ki jo v sebi nosi posamezen predmet.

Ayida mu za testiranje ponudi različne starinske predmete iz majhne skrinjice, ki jo je našla na zapuščenem babičinem posestvu. Kasneje ti predmeti postanejo podlaga za številne zgodbe, ki ju povlečejo v čas rimskega cesarstva, zatem po prašnih ulicah francoskega podeželja na prelomu v dvajseto stoletje in vse do grozot druge svetovne vojne v Krakovu in Nürnbergu.

Na prej omenjenih »prizoriščih« bolezen in smrt kruto posežeta v nesluten razplet dogodkov, storjena krivica obračuna s pomočjo tragičnih povračilnih ukrepov in vojna nasilno prekine ljubezen zaljubljenih parov.

Istočasno pa v sedanjosti med zgodbami teče pripoved, ki ne podžiga in buri samo duhov zgodovine, ampak tudi medsebojno naklonjenost glavnih junakov romana. Zapletati se začnejo številne rdeče niti, ki jih za trenutek ustavi konec prvega dela trilogije.

Ob koncu vsakega poglavja je zapisana pomenljiva domislica iz teksta, ki z enim samim stavkom povzame in ponovno spomni na prelomni trenutek zgodbe, pri drugih pa povzame bistvo pripovedi ali pa samo šaljivo dregne oziroma izpostavi pomemben trenutek v dialogu.

Knjiga je primerna za bralce vseh starostnih skupin. Za odraščajoče, radovedne in zasanjane mladostnike; za amaterske ljubitelje zgodovine; za čutne opazovalce, ki ne zamudijo nobenega detajla zgodbe; za vse tiste, ki jim razvejana uporaba besed ne dela preglavic in zgodbi zlahka sledijo; in ne nazadnje za vse tiste, ki gledajo na svet tako kot jaz – avtor knjige.

Iz knjige

»Slepec slepo verjame tistemu, česar ne vidi z lastnim očesom. Ker občuti hrapavost na površini, ji doda lastno barvo. Če bi videl barvo, ne bi slepo verjel njeni hrapavosti.«

»Unikaten izdelek je izraz takratnega navdiha umetnikovih misli ali na drugi strani zgolj ponesrečen poskus, ki je bil vreden umetniku toliko, da ga je obdržal.«

O avtorju

TADEJ LUNDER je oče, mož, reševalec in zbiratelj. Že od majhnih nog je zanesenjak nad zgodovinskimi dejstvi in geografskimi podatki. V prvi vrsti človek, ki spretno opazuje slike življenja pred sabo na drugačen način – večplastno. Z željo po pisanju, ki se je pojavila več let nazaj, nato pa obstala v predalu možganov, ki se je ob različnih priložnostih odpiral in vztrajno zapiral. Vse do trenutka, ko je ostal odprt. In to na široko.