Beograd za tujce

Prvi koraki literarnega življenja Aleksandra Gatalice (1964), prevajanega in večkrat nagrajenega avtorja, so povezani s študijem svetovne književnosti na beograjski Filološki fakulteti, kjer je postal privrženec antične tragedije in lirike, ki sta še zmeraj bogat vir njegovega navdiha. 

V srbsko literaturo je vstopil kot zrel avtor, v čigar opusu ni težko opaziti, da celo takrat, ko se loteva obsežnejših proznih oblik, vztrajno išče skrivnost zgodbe, pri čemer se vedno znova vrača v bližnjo ali daljno preteklost. 

Beograd za tujce, zbirka zgodb, ki so polne zgodovine, po naslovu spominja na vodič, a ni namenjena estetskim »turistom«, pač pa »pustolovcem« – bralcem, ki so pripravljeni prečkati neobvladljivi svet fikcije. 

Celo ko nekatere osebnosti, ulice ali naselja spominjajo na mesto, ki ga menda že dobro poznamo, nas Gataličev literarni postopek zlahka prepriča o nasprotnem.

Iz knjige

»Babica Persida je trdila, da nadzoruje vse poslušalce, ki se ponoči v živo oglašajo v radijske programe. Da pri tem ne gre samo za mojo postajo, je zagotavljala, ampak za vse, ki se slišijo v Beogradu in imajo oddaje, v katerih voditelji svoje nočne vtise delijo s poslušalci ponočnjaki. Tega, kako se je vse začelo, in še zlasti, kako je vse to mogoče, mi ni nikoli razkrila. Ob mojem obotavljanju in nezaupanju, ki se mi ga ni posrečilo skriti, se je nasmehnila, dvakrat zelo neprijetno zakašljala in mi izročila seznam poslušalcev, ki da se mi bodo oglasili naslednjo noč.«

– Aleksandar Gatalica, Beograd za tujce