Čarodej iz Čateža


Ob nakupu tega izdelka prejmete 1,25 € EUR za Vaš naslednji nakup.


Registrirajte se in zbirajte točke zvestobe, ki jih lahko unovčite že pri vašem naslednjem nakupu.
Čarodej iz Čateža je biografski roman o Borutu Mokroviču, ki spremlja njegovo življenjsko pot od zgodnjih osnovnošolskih let do upokojitve. Razkriva življenjsko pot vizionarja, ki je s svojim izostrenim pogledom in voditeljskimi sposobnostmi Terme Čatež iz povprečnega zdravilišča pripeljal med najboljša zdravilišča v Sloveniji in širše.


Ob nakupu tega izdelka prejmete 1,25 € EUR za Vaš naslednji nakup.


Registrirajte se in zbirajte točke zvestobe, ki jih lahko unovčite že pri vašem naslednjem nakupu.


Ob nakupu tega izdelka prejmete 1,25 € EUR za Vaš naslednji nakup.


Registrirajte se in zbirajte točke zvestobe, ki jih lahko unovčite že pri vašem naslednjem nakupu.
Borut Mokrovič je že kot mlad fant poznal in živel vrednote, ki so ga krasile skozi vse življenje: pridnost, poštenost in pravičnost.
Njegove voditeljske sposobnosti so bile zelo opažene že v prvi službi v IMV TAP Brežice, nato na Regionu in ponovno v IMV TAP Brežice, najbolj pa so prišle do izraza, ko je prevzel vodenje Term Čatež.
Roman v dveh delih
Roman je razdeljen na dva dela. V prvem spremljamo njegovo odraščanje, šolanje, družinsko življenje in poroko. Drugi del spremlja njegovo poklicno pot, najprej kot enega vodilnih mož v nekaterih podjetjih v Brežicah, nato pa kot generalnega direktorja Term Čatež, ki jih je iz povprečnega zdravilišča pripeljal med najboljša zdravilišča v Sloveniji in širše v tem delu Evrope.
Roman ponuja tudi vpogled v življenje tedanjega časa, značilnosti ljudi, ki so bili blizu glavnemu junaku, in družbene razmere, predvsem v prelomnem obdobju, ko se je Slovenija bližala osamosvojitvi. Spoznamo tudi delovanje podjetij, njihov razvoj in nazadovanje ob menjavah vodstva.
Knjiga je nekakšen prerez resničnih dogodkov, za katere je prav, da so zapisani, saj se bo s tem ohranilo marsikaj, kar bi sicer utonilo v pozabo.
Roman temelji na resničnih dogodkih, osebah in krajih ter zajema tudi del novejše zgodovine Brežic.
Namenjen je vsem, ki jih zanimajo biografski romani, posebej pa bo privlačen za bralce iz Posavja in drugih delov Slovenije. Zanimivo branje je lahko tudi za mlade, starejše od 14 let.
Iz knjige
Prišel je na travnik, kjer so bili sosedje že pri koncu z delom.
»Kje pa je mama?« so vprašali, ko so videli, da je fant sam.
Povedal je po resnici. »Mama se ne počuti najbolje, zato je kar mene poslala.«
Malo čudno so ga gledali, saj niso bili vajeni, da bi otrok odmeril, koliko sena jim pripada.
Ker pa se je glas o tistem, kako se je izkazal, ko je delil njihovim otrokom ribe, že razširil naokrog, so tudi sedaj radovedno čakali, kaj bo iz tega.
No, povsem enostavno že ni bilo niti zanj, nekoliko ga je črvičilo, saj ni bilo tako preprosto reči: to je naše, tisto pa vaše.
Predvsem tudi zato, ker niso bili vsi plásti, torej nagrabljeni kupi sena, enaki, v nekaterih je bilo več sena, v drugih manj, in če bi vse kupe kar tako preštel in delil, bi lahko naredil krivico njim ali pa onim, ki so čakali na svoj delež.
Vzel si je čas in skrbno vse prehodil, pregledal in sproti je računal, koliko komu pripada.
Ko se je ustavil pred sosedi, odraslimi ljudmi, ki so ga še nekoliko dvomljivo gledali, je začel pogumno naštevati, kaj je videl in koliko komu naračunal. Nič ni omahoval, nekako je vedel, četudi ga tega ni nihče učil, da ne sme pokazati neodločnosti, kajti prav neodločnost in cincanje bi v ljudeh lahko vzbudila dvom v njegovo pravično presojo.
Videl je, kako so si z očmi pošiljali signale, nekoliko premišljevali, malo jim je šlo tudi na smeh.
»O, ti fant, to si pa dobro naredil! Vse si pregledal in preračunal, tako še meni ne bi uspelo v tako kratkem času,« se je zasmejal gospodar, ki je bil odgovoren za seno.
Borutu je odleglo, saj je vedel, da krivične razdelitve sena ne bi trpeli in bi mu to tudi povedali, čeprav je bil še tak otrok. Imenitno se mu je zdelo, da je po popolnoma lastni presoji pravilno ocenil in razdelil kopice.
»Lahko mami povem, da ste z razdelitvijo zadovoljni?« je vprašal.
Tisti, ki ga je že pohvalil, je pokimal. »Bo že prav, tudi mi smo prišli do podobnega zaključka. Moram pa reči, da si me, poba, prijetno presenetil, iz tebe bo še nekaj. Tako mlad, pa se nam nisi bal povedati, kaj je vaše in kaj naše. Pa še prav si povedal.«
Kar odneslo ga je po travniku.
»Kaj ne boš počakal, da boš videl, koliko bomo naložili?« je še slišal klic za seboj.
»Ne, saj vem, da bo prav!« je zaklical nazaj.
In res je bilo. Kakor je bil on pravičen in pošten v okviru svojih sposobnosti in prepričanj, tako je računal, da bodo tudi drugi.
Takrat sta življenje in sobivanje med sosedi temeljili na zaupanju in poštenosti in je bila beseda vredna več od današnjih pogodb; kar so rekli, to je držalo, to je bil zakon, a pozneje v življenju se mu je to prepričanje pogosto narušilo.
O avtorjih
Rudi Mlinar je soavtor romana Čarodej iz Čateža. Rodil se je leta 1950 v občini Prevalje na Koroškem. Trideset let je bil zaposlen v Železarni Ravne, od leta 1999 pa živi v Brežicah.
Napisal je 32 romanov, štiri v soavtorstvu z ženo Ivano Vatovec. Prevladujejo biografski romani, med katerimi najbolj izstopajo: Dobovska simfonija Franca Vadnala, Prvi doktor (roman o Francu Sušniku), Odvetnik s srcem (roman o Janezu Mencingerju), Teden s slovaropiscem (roman o Maksu Pleteršniku), Nemirni duh (roman o Prežihovem Vorancu) in Korotan v srcu (roman o Josipu Šašlu).
Ivana Vatovec je soavtorica romana Čarodej iz Čateža. Rodila se je leta 1954 v Gudurici v Banatu. Od tretjega leta starosti je živela v Dobličah pri Črnomlju, že več kot petdeset let pa živi v Brežicah. Po izobrazbi je komercialna tehnica.
Čeprav si je vedno želela študirati književnost, se ji želja ni izpolnila in je večino svojega poklicnega življenja delala s številkami.
Izdala je tri pesniške zbirke in več romanov, od tega štiri v soavtorstvu z Rudijem Mlinarjem. Njeni samostojni romani so Iskalec žive vode, Kjer šelestijo breze, Gabriela, Anine kresnice, Odbleski Dobličice, Melodije vijolic in Med jatami senc. Večinoma gre za biografske romane.
| Založba | Primus |
|---|---|
| Avtor | Rudi Mlinar, Ivana Vatovec |
| EAN | 9789617263862 |
| Zbirka | Projekt Avtorji |
| Leto izdaje | 2026 |
| Št. strani | 268 |
| Širina | 140 |
| Višina | 220 |
| Globina | 10 |
| Vezava | Mehka |






