Čas ≡ prostor

S tem je povezana tudi Kosovelova ideja o »novem konstruktivnem človeku«. Sam se je pogosto skliceval na Einsteina, na pojem gravitacije, na časo-prostor in njegovo mističnost, povezoval je geometrijo in fiziko, izenačeval poezijo z arhitekturo, se posvečal analizi prostora, govoril je o praznem prostoru, omenjal gibljivo filozofijo, pomen gibanja v nasprotju z newtonsko statiko itn. Prehod iz kaosa v kozmos je razumel kot poskus uskladitve človekovih etičnih načel in dejanj z novo etiko narave in njenih zakonov. Vrečko analizira številne Kosovelove definicije konstruktivizma in ugotavlja njihovo tesno povezanost z organsko transparentnostjo. Posebno pozorno interpretira tudi nekatere ključne Kosovelove pesmi (mdr. Kalejdoskop,Sferično zrcalo, Monolog, Srce v alkoholu, Kons. 5, Tragedijo na oceanu). Proti koncu knjige na novo osvetljuje pesnikovo bolezen in smrt, njegovo razmerje do komunistične partije in konflikt z njo, sodelovanje s prvotno organizacijo TIG(E)R in Kosovelovo razumevanje revolucije.

O avtorju:
Dr. Janez Vrečko je literarni zgodovinar in teoretik, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Objavil je več knjig o grškem epu in tragediji, pa tudi o evropski in slovenski zgodovinski avantgardi. S Kosovelom se je med drugim ukvarjal v študiji Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem (1986) ter v obsežni monografiji Srečko Kosovel (2011). Za slednjo je prejel Zoisovo priznanje; prevedena je v angleščino, ruščino in hrvaščino.