Diamantno jutro

Že skorajda srhljiva pripoved nam ponudi razmislek o možnosti vstopa v kartelsko združbo kjerkoli in kadarkoli ne da bi se tega sploh zavedali …

Avtorica mojstrsko preigrava umirjeno vsakdanjost v srhljiva občutja tesnobe, strahu, panike in skozi poetičnost jezika razmišljanja zopet uravnoteži emocije glavne protagonistke in posredno tudi bralca. Skozi celotno vsebino romana zanihuje dramatičnost pripovedi in v navidezno vsakdanjih dogodkih vzbudi nezaupanje celo do svojih bližnjih. Saj tudi Malinine risbe konj nekaj skrivajo …

Avtorica o knjigi: 

Navdih za to knjigo je nastajal neko obdobje. Povsem nedolžna izkušnja v gradu Lože pri Vipavi (skorajšnji padec v temačnost neznanega prostora ob udrtju deske v podu) pa se je hipoma sprevrgla v začetek, v domišljijski svet zapisanega. Izkušnje dolgoletnega vodenja in delovanja v umetniškem društvu so drobci za vez med resničnim in izmišljenim. In tudi sestrine avanture z Rodosa so le delno resnične, pravi pa so vzponi na Himalajo, Tibet, Nepal. Vse bogastvo raznih izkušenj sem ubesedila po svoje in dodala nekaj razmišljanj v napeto dogajanje, kamor so se napletle še nekatere znano – neznane osebe, zarisane v likih protagonistov. Bralci sodobne pisane besede so z navdušenjem sprejeli moj prvi roman Smaragdni večer. Zahtevni bralci, ki ljubijo dobro slovensko besedo v prepletu s poezijo so knjigo uvrstili v seznam Dobra knjiga slovenskih knjižnic. Tudi ta roman je namenjen zahtevnim ljubiteljem nekoliko drugače napisane knjige (roman ali triler ipd.) z nepredvidljivim zaključkom, saj bralca pusti v razmišljanju. Skozi napeto pripoved se razgalja prvoosebna pripovedovalka o svojem strahu pred neznanim – do spoznanja o svoji naivnosti, ki jo je pripeljala v mučne psihološke situacije in ugotovitve, da ne more nikomur več zaupati … samo svojim likovno ustvarjalnim podobam. Glede na prvi roman Smaragdni večer so nekateri bralci navdušeni nad raznolikostjo dogajanja in poetičnostjo zapisanega, ki prihaja iz navidezno »svetle« vsakdanjosti v »hudo depresivno temačnost strašljivega«, kar pripelje do dinamike branja, ko »se ne da nehati brati, ker te knjiga kar potegne vase«. Posebnost je nemara tudi, da se večidel bralcev istoveti s prvoosebno pripovedovalko (ženske se istovetijo, moški bralci pa bi »umetnici« takoj priskočili na pomoč, da jo obvarujejo).

Mihaela M. Tihelj je Ljubljančanka, ki živi in ustvarja v Vipavi že vrsto let. Njen osnovni poklic je vzgoja predšolskih otrok. Šolanje ji je nudilo razvoj v umetniški smeri (izrazni ples, igranje klavirja, likovno ustvarjanje ter besedovanje). S prebiranjem literature si je ostrila čut za pisano besedo. Svojo strast do likovne umetnosti je nadgrajevala s študijem slikarstva in danes je uspešna umetnica z vrsto nagradami in priznanji tako doma kot v tujini. Pesniške zbirke Svetlobni biser (2008), V dlani sonca (2009), Naivne sledi v zelenem (2011), Meditacija v Emoni (2014) in roman Smaragdni večer (2016) so izšle pri različnih slovenskih založbah in so v večjih slovenskih knjižnicah. Roman Diamantno jutro je njen drugi roman.