Lovim pomladni veter

Ciril Kosmač nove rodove bralcev osvaja z romani, novelami in črticami, v katerih so neločljivo prepleteni izbrušen slog, vešče zgodbarstvo in globoka sporočilnost.

Po njegovih zgodbah so posneli slovite filme Na svoji zemlji, Balada o trobenti in oblaku, Tistega lepega dne in Tantadruj, njegova dela so prevedena v več kot 20 jezikov; Balado o trobenti so v ruščini natisnili celo v nakladi 1.500,000 izvodov. V knjigi bomo spoznali še tiste zgodbe, ki jih je v letih 1931–1960 objavil v časopisih in revijah: »Potepuh Najdu«, »Božična noč v ječi«, »Obisk«, »Ogorek«, »Zločin Bernarda Tula«, »Zlato«, »Dragičeva smrt«, »Beli konj«, »Hudo je, človek moj«, »Žuželjč in njegova krava«, »Pomlad s čapljo«, »Sredi vasi«, »Klopotec« in druga besedila, v katerih ne zaznamo le pisateljevega postopnega zorenja, temveč tudi nekaj doslej neopaženih literarnih potez.

Ciril Kosmač (1910–1980) je nižjo trgovsko šolo končal v Gorici, malo maturo pa opravil v Tolminu. Sodeloval je pri TIGR-u, bil leta 1929 aretiran in zaprt v Gorici, Kopru in Rimu, na tržaškem procesu pa oproščen. Leta 1944 se je vrnil iz Francije in Anglije in se pridružil partizanom. Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca in tednika Tovariš, dramaturg pri Triglav filmu, zatem pa svobodni književnik.