Otroci tretje minute

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsake tri minute nekje na svetu pri enem otroku odkrijejo raka. Romantična zgodba Otroci tretje minute govori o mladostnikih, ki so prejeli takšno diagnozo.

V preprostem terapevtskem centru sredi gozda se med njimi spletajo prijateljstva, ljubezni in zavezništva. Njihovi pogovori so polni iskrivega sarkazma, v sebi pa nosijo boleče skrivnosti in zrela spoznanja o lastni minljivosti. Skrbno osebje jim poskuša omogočiti čim bolj polno življenje, vendar se zaradi kršenja pravil včasih znajdejo v zapletenih situacijah.

Soočenje s smrtjo je boleče za vse, še posebej za tiste, ki izgubijo svoje najbližje. V najtežjih trenutkih ugotavljajo, da je druženje s prijatelji najboljša terapija in da je treba vsak trenutek izkoristiti brez obžalovanj.

Otroci tretje minute je mladinski roman, namenjen pa je tudi otrokom in odraslim, ki jih zanima, kako se mladi spopadajo z najzahtevnejšimi življenjskimi preizkušnjami. Bralcem omogoča razumevanje bolečine, ki jo prinašajo bolezen, družinska nesoglasja, neizpolnjena ljubezen, revščina in soočanje z umiranjem.

Ljudem z izkušnjo raka je lahko v oporo ne glede na to, ali so mladostniki, otroci ali odrasli. V ospredju knjige ni bolezen, temveč iskanje življenjskega ravnovesja ljudi, ki se znajdejo pred težko preizkušnjo.

Po svoji zasnovi je knjiga prvi slovenski roman, nastal na podlagi filmskega scenarija in gledališke igre. Na oblikovanje junakov so odločilno vplivali mladi igralci s svojimi predlogi in osebnostnimi lastnostmi, ki so jih ustvarjalci vključili v gledališko in filmsko predlogo. Prepletanje dialogov z notranjimi mislimi likov tako bralcu omogoča, da se hkrati vživi v več življenjskih zgodb in dogajanje dojema z različnih zornih kotov, kar predstavlja inovativno izboljšavo pripovedne tehnike.

Po vsebini spada roman med redka mladinska dela, ki prikazujejo vpliv umetne inteligence na medčloveške odnose, hkrati pa naslavlja nekatere največje sodobne zdravstvene in družbene izzive mladih – raka, osamljenost in duševne bolezni. Junaki romana doživljajo bolezen, umiranje in smrt kot del vsakdanjega življenja. Ta tematika je v leposlovju zunaj fantazijskega in dokumentarnega konteksta redka, v mladinskih romanih pa skoraj povsem odsotna.

Pripovedni slog se približuje vsakdanji govorici mladostnikov, prežeti s slengom in zbadljivkami. Roman nevsiljivo osvetljuje tudi odnose med spoloma, vlogo družine, šolski sistem, religijo, alternativno in javno zdravstvo ter gospodarsko stanje in tako izrisuje podobo sodobne slovenske in evropske družbe.

O avtorici

HELENA KONDA je slovenska kulturna antropologinja, ki je napisala dve znanstveni knjigi in več člankov o grafitih in ulični umetnosti. Deset let je organizirala mladinsko likovno delavnico Ljubljanski grafiti (1998 – 2008), pri kateri so udeleženci poslikavali ljubljanske podhode in druge lokacije. Posnela je več kratkih filmov o ulični ustvarjalnosti in producirala dva celovečerna igrana filma z mladinsko tematiko: Iz Šokarije, z ljubeznijo (2012) in Otroci tretje minute (2027).

Otroci tretje minute je njeno prvo prozno delo. Nastalo je kot nadgradnja scenarija za istoimenski film, katerega velik del vsebine temelji na scenariju mladinske gledališke igre Za crkn't avtorja Janeza Remškarja. Avtorica meni, da je roman skupinsko delo, mozaik, ki so ga sestavili filmarji, gledališčniki, igralci, glasbeniki, reševalci, tehniki in vsi drugi, ki so sodelovali pri nastajanju filmske predloge.

Vsebino romana bogati praktičen prikaz tehnik osebne rasti, kot so meditacija, intuicija in čuječnost, s katerimi posamezniki predelujejo osebne in kolektivne travme.

Pri pisanju se je avtorica zgledovala po misli Jane Austen, da je roman delo, v katerem so prikazane največje moči uma, ki svetu v najbolj izbranem jeziku ponuja najpopolnejše poznavanje človeške narave, najbolj posrečen prikaz vse njene raznolikosti, najživahnejše izlive duhovitosti in humorja.