Peščeni planet

V daljni prihodnosti sta mogočni rodbini ujeti v vrtinec sovražnosti.

Ko imperator Shadam IV. upravljanje planeta Arrakis z rodbine Harkonnen prenese na rodbino Atreides, se Harkonneni uprejo in Atreidesom nastavijo past.

Na Arrakisu, znanem tudi kot Sipina, je vsaka kapljica vode pravo razkošje, prostrane puščave pa so dom skrivnostnih, orjaških peščenih črvov.

Toda Sipina je tudi planet neizmernega bogastva, saj je edini vir začimbe melanže, najredkejše in najdragocenejše snovi v galaktičnem imperiju. Melanža podaljšuje življenje in širi spekter zavesti, kar navigatorjem Vesoljskega ceha omogoča iskanje najkrajših poti skozi vesolje. Kdor nadzira Arrakis, nadzira začimbo, in kdor nadzira začimbo, nadzira vesolje.

Po mnenju mnogih je Peščeni planet napisan tako mojstrsko in izvirno, da mu podeljujejo kultni status največjega znanstvenofantastičnega romana vseh časov.

Je prejemnik prve nagrade Nebula in soprejemnik nagrade Hugo, s svojo čarobno mešanico napete drame, spletk in neustavljive pripovedi pa že več kot petdeset let buri domišljijo bralcev po vsem svetu. 

Moč opisov in epski razpon vizije Franka Herberta sta dandanes prav tako sveža, živa in aktualna kot ob izidu.

Medijski odzivi

"Edino delo, ki se po mojem mnenju lahko primerja s Peščenim planetom, je Gospodar prstanov."
- Arthur C. Clarke

"Povsem verjetno je, da je Peščeni planet danes še bolj relevanten kot v času izida."
- The New Yorker

»Slovenski ljubitelji znanstvene fantastike s tem prevodom končno dobivamo eno temeljnih začimb za uživanje v žanru. Osedlajte peščenega črva in se pripravite na divjo ježo!«
- Boštjan Gorenc Pižama

"Prikaz nam povsem tuje kulture je bolj dovršen in podrobno opisan, kot je to uspelo kateremu koli pisatelju, ki se je preizkusil v tem žanru ... Zgodba ni le privlačna zaradi svojega akcijskega dogajanja, pač pa v enaki meri tudi zaradi filozofskih pogledov ... Izjemen dosežek znanstvene fantastike."
- The Washington Post 

"Eden od mejnikov sodobne znanstvene fantastike."
- Chicago Tribune

"Silovita, prepričljiva in nadvse genialna pripoved."
- Robert A. Heinlein

"Herbertova zasnova vesolja, z vsemi njegovimi domišljenimi podrobnostmi in preudarki o ekologiji, veroizpovedi, politiki in filozofiji, ostaja eden izmed najbolj enkratnih in vplivnih dosežkov v zgodovini znanstvene fantastike."
- Louisville Times

"Peščeni planet je po mnenju nekaterih kritikov najboljši znanstvenofantastični roman vseh časov."
- Wikipedia  

"Roman Franka Herberta upravičeno velja za enega vrhuncev znanstvene fantastike, saj je epski obseg zgodbe osredotočen s plastičnimi, dodelanimi liki, znanstvene temelje civilizacije prihodnosti pa razširi z ravno pravo mero mistike. Še posebej izstopa bogat jezik, ki povzdigne roman nad sam žanrski izdelek ter ga (tudi tematsko) postavi ob bok Alamutu in Pesmim ledu in ognja."
- prevajalec Igor Harb 

Odlomek

Ornitopter je prešel golo skalnato planoto. Paul je pogledal navzdol z višine dva tisoč metrov in videl zgubano senco njihovega letala in spremstva. Zemlja pod njimi je bila videti ravna, a gube v senci so pričale o nasprotnem.

»Je že kdo prišel peš iz puščave?« je vprašal vojvoda.

Halleckova glasba je zamrla. Naslonil se je naprej, da bi slišal odgovor.

»Ne iz globoke puščave,« je rekel Kynes. »Možje so se že večkrat vrnili peš iz druge cone. Preživeli so tako, da so prečkali skalnata območja, kjer ni veliko črvov.«

Prizvok Kynesovega glasu je vznemiril Paula. Začutil je, da so se njegova čutila, izurjena za takšne priložnosti, nenadoma izostrila.

»Ah, črvi,« je rekel vojvoda. »Moram kdaj kakšnega videti.«

»Morda ga bomo videli že danes,« je rekel Kynes. »Kjer koli je začimba, tam so tudi črvi.«

»Vedno?« je vprašal Halleck.

»Vedno.«

»Ali obstaja povezava med črvi in začimbo?« je vprašal vojvoda.

Kynes se je obrnil in Paul je videl, da je med odgovorom stiskal ustnice. »Črvi branijo pesek z začimbo. Vsak črv ima svoje ozemlje. Kar pa se tiče začimbe ... kdo ve? Primerki črvov, ki smo jih preučevali, nakazujejo, da v njih potekajo zelo zapleteni kemični procesi. V njihovih kanalih smo našli sledi klorovodikove kisline, pa tudi druge še bolj zapletene kisle spojine. Podaril vam bom svojo monografijo, ki sem jo napisal o tej temi.«

»In ščit ne nudi nobene zaščite?« je vprašal vojvoda.

»Ščiti!« je porogljivo pripomnil Kynes. »Ko vklopite ščit v območju črva, ste si zapečatili usodo. Črvi se ne zmenijo za teritorialna območja, kadar napadejo ščit, in pridejo tudi od zelo daleč. Nihče s ščitom še ni preživel takšnega napada.«