Plosk ene roke - mehka vezava

Fant iz rejniške družine, ki se je ob pisanju knjige pogumno soočil s svojo preteklostjo in poskusil znova srečati biološke starše, razkriva, kako globoka je človeška potreba po pripadnosti in sprejetosti. Brez dlake na jeziku se razpiše tudi o težkih trenutkih. 
Utrinki iz obdobja, ko je bil profesionalni športnik, nam jasno pokažejo, kako je ob športnih izzivih rastel kot oseba, saj odpira globoka vprašanja o smislu in volji. 
Danes Darko Đurić, ki so mu napovedovali, da ne bo nikoli hodil, plaval ali vozil avta, hodi, plava in vozi nepredelan avto. Potuje in uživa ob - tudi težkometalni - glasbi in koncertih.

Njegovo poslanstvo je ozaveščanje o moči lastne volje in ciljev, zato vzemite knjigo v roke, če si želite motivacije in spodbude. 

Iz knjige;
»Delam na tem, da razumem, zakaj sem takšen, kot sem. Upam, da ljudem s tem pomagam. Če se odpreš in se pokažeš ranljivega, ljudem pokažeš, da so tudi oni ranljivi, da nisi robot.«
»Če hočem uživati življenje, se moram za to potruditi. Če hočem doživeti stvari, si moram nadeti noge in iti v nov dan. Brez nog bi bil omejen. Tega dejstva ne morem spremeniti. Tako pač je.«
»Več sem pričakoval od drugih, bolj sem bil razočaran. Če ne izraziš tega, kar potrebuješ, ne boš mogel tega dobiti. Ljudje ne morejo razumeti, kaj ti potrebuješ, če tega ne poveš. Tako sem se naučil komunicirati. V komunikaciji sem direkten. Če vidim, da okolica ne more dati tega, kar si želim, naredim po svoje.«
»Plavanje mi je res veliko dalo, vedno bo to pomembno obdobje v življenju. A če je pomemben korak, da nekaj začneš in vztrajaš, je kdaj tudi pomembna odločitev, da odnehaš, se umakneš. To ni poraz, to je zgolj dati priložnost in prostor za nove dogodivščine.«
»Metal glasba je taka, da ali jo ljubiš ali sovražiš. Sam sem na prvi strani, večini mojih znancev to ni ravno logično. Na srečo imam krog ljudi, s katerimi delimo ljubezen do te glasbe in hodimo skupaj na koncerte.«

Mnenja o knjigi:
»O Darku sem veliko slišal, že ko se je udeleževal para-tekmovanj in dosegal odlične rezultate; a takrat njegove zgodbe še nisem podrobneje poznal. Prvič sem ga imel priložnost v živo poslušati na eni od poslovnih konferenc. Že ob njegovem prihodu na oder mi je zastal dih; ko pa je sproščeno, energično in tekoče spregovoril o svoji poti z vsemi padci in ponovnimi vzponi, se mi je orosilo oko. S solzo ponosa in upanja. Da pa morda vendarle še ni prepozno. Da morda kljub vsemu še nismo povsem zašli.
Fant, ki je preživel s tako očitnimi in zahtevnimi fizičnimi in drugimi omejitvami, zaradi katerih bi večina ljudi preprosto pričakovala usmiljenje in pomoč, se je odločil, da bo ne le samostojno živel, ampak da bo ustvarjal več in k družbi prispeval več kot mnogi drugi brez kakršnihkoli primerljivih omejitev. Svoje življenje je vzel v svoje roke in se ob tem odločil, da bo pomagal tudi drugim.
Velik človek. Svetilnik. Idol. Prepričal me je, da ga je potrebno v tej luči spraviti pred čim več ljudi. Ga predvsem predstaviti čim večjemu številu tistih, ki se jim zdi krivično, da se morajo vse življenje učiti in pet dni na teden opravljati delo, zato se želijo čim prej upokojiti. Ker smo živa bitja, smo ustvarjeni takšni, da smo ves čas aktivni, radovedni, učljivi in koristni. Seveda zase, a tudi za družbo in okolje, v katerem sobivamo. Da ne le pričakujemo kaj od drugih, ampak da predvsem čim več od sebe tudi damo. Z lastno pobudo in trudom. Darko je pri tem vzornik, je spodbuda in navdih. Zame in, srčno upam tudi kozi to knjigo, še za vse ostale Slovenke in Slovence. Že s tem, ko me je Darko povabil, da teh nekaj misli zapišem, sem neizmerno počaščen in sem dobil potrditev, da sem kako stvar v življenju naredil prav.«

- Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB
»Skupek vseh Darkovih življenjskih načel mu je skozi njegovo pot pomagal uresničevati sanje, čeprav se je redno srečeval s padci in vzponi. Ker toliko poznam Darka, vem, da ima rad življenje in da ima tudi življenje rado njega. Pred njim je še mnogo izzivov, katerim bo, v to sem prepričan, zagotovo kos.« 

- Jože Okoren, prvi dobitnik paralimpijske medalje za Slovenijo (še Jugoslavijo) in dobitnik Bloudkove nagrade – najvišjega družbenega priznanja za šport

O avtorjih:
Darko Đurić (rojen 1989) je dvakratni svetovni prvak, dvakrat prejemnik naziva Invalid športnik Slovenije, enkrat evropski prvak, in ima štiri svetovne rekorde v plavanju. Po 15 letih športne kariere je kot diplomirani ekonomist začel s podjetniško potjo. 
Pri dveh letih ga je sprejela v rejništvo izjemna družina Debeljakovih iz Podbrezja, kjer je odraščal v toplem in igrivem, a delovnem okolju z dvema bratoma in dvema sestrama. Daljna obzorja, ambicioznost in trma, morda tudi jeza, ter neomajno zaupanje v premikanje meja mogočega sta mu omogočila, da vozi nepredelan avto, potuje, živi kot celovito bitje. Je ljubitelj tudi težkometalne glasbe. Zdaj ustvarja kot motivacijski govornik. In vedno se rad spomni napisa na majici, ki jo je nosil v mladosti: »Watch me, maybe I’ll do a trick.« Res, le spremljajmo ga, gotovo bo še kaj ušpičil.
Vladimir Habjan je izkušen novinar, publicist in urednik. Zvest je goram, naravi in besedi – področjem, ki jih združuje v svojem pisanju. Je dolgoletni urednik najstarejše slovenske revije Planinski vestnik in avtor desetih gorniških vodnikov ter štirih potopisov oziroma leposlovnih del. Sodeluje z več slovenskimi založbami, piše spremne besede in prispevke, s katerimi odpira poti – tako po naravi kot po notranjih pokrajinah človeka. Pisanje knjige o Darku Đuriću je bilo zanj nov izziv, v katerem je užival.