Prihodnje zgodbe

Ko se tehnologija ustavi in izgine opora digitalnih omrežij, se odpre prostor za vprašanja, ki segajo globlje od vsakdanjega preživetja. Kaj ostane človeku, ko se poruši svet, zgrajen na materialnem napredku? In kakšen korak mora narediti, da bi znova našel ravnovesje?

Prihodnje zgodbe kot enotna pripoved opozarjajo na nujnost ravnovesja med materialnim in duhovnim svetom. Avtorica izhaja iz misli, da človekov duhovni razvoj ne sme zaostajati za tehnološkim napredkom, saj lahko takšno neravnovesje vodi v pogubo.

V svetu po digitalnem zlomu narava in človek iščeta novo obliko sobivanja. Izguba svetovnega spleta, posledice naravne katastrofe ter slabši pogoji za življenje ljudi in živali postanejo izhodišče za notranji premik, v katerem se začnejo odpirati nove oblike zavesti.

Ko duh preseže meje zgolj materialnega, se vzpostavi komunikacija med vidnim in nevidnim svetom. V pripovedi se pojavijo telepatija, teleportacija in drugačne oblike zaznavanja, ki kažejo na možnost drugačne prihodnosti.

Komu je knjiga namenjena

Prihodnje zgodbe so namenjene bralcem, ki jih zanimajo duhovna fantastika, vizije prihodnosti, vprašanja tehnološkega napredka, človekove notranje rasti ter odnosa med vidnim in nevidnim svetom.

Odlomek iz knjige

Predpostavljam, da bo narava naredila potezo, s katero bo naša civilizacija naredila velik korak nazaj na tehnološkem in tehničnem področju, zaradi česar bodo ljudje morali narediti velik korak naprej na duhovnem področju, da bodo lahko obstali. Tako bo prišlo do ravnovesja med materialnim in duhovnim, kar bo cilj omenjene poteze v obliki velike naravne katastrofe, ob kateri bo največja sprememba izginotje svetovnega spleta.

Neravnovesje med duhovnim in materialnim bo postalo tako veliko, da bo jasno, da naprej ne gre več. Naravna katastrofa bo uničujoča do te mere, da bodo mnoge težke posledice trajne za okolje in bodo pogoji za bivanje ljudi in živali veliko slabši. To je dokaz, da je sedaj na duhovni ravni enako – velik odklon od tistega, kar bi moralo biti. Dogajanje bo dajalo videz, da se narava maščuje, ampak se ne bo. Narava bo trpela skupaj z vsem, kar je njeno. Šlo bo preprosto za božji zakon vzroka in posledice.

O avtorici

Tončka Likar je rojena leta 1959 v Postojni. Osnovno šolo je obiskovala v Kanjem dolu in na Colu, administrativno šolo pa je zaključila v Idriji leta 1978. Zdaj živi v Postojni.

Že od malega je rada pisala in veliko brala. Po upokojitvi je ponovno pričela s pisanjem, pri čemer piše o stvareh, ki se ji zdijo pomembne za posameznika in skupnost. Nanje gleda iz nekonvencionalne perspektive.

Všeč so ji avtentični ljudje, ki v dobrem izstopajo iz množice in se upajo izpostaviti, saj meni, da so pomembni za skupno srečno prihodnost človeštva. Zanimivi pa so ji tudi tisti, ki izstopajo v slabem, saj se je tudi iz njihovega ravnanja mogoče česa naučiti, če se jih potrudimo spoznati.

Avtorica meni, da je prvih več, kar je razlog za optimizem.