Pritrkovanja

Pritrkovanja Roberta Titana Felixa vstopajo v prostor, kjer se srečujejo srednjeveška imaginarija, stroga verzna forma in sodobna družbena resničnost.

Zbirka odpira vprašanja oblasti, krivde, nasilja in skupnosti. Srednji vek v njej ni zgolj zgodovinska kulisa, temveč metaforični aparat, s katerim pesnik razgalja sodobno kulturo bivanja, politične mehanizme in kolektivne rituale.

Poezija med grozo, smehom in družbeno refleksijo

V Pritrkovanjih se prepletajo groza in smeh, satira in resna refleksija. Avtor obuja »tuje v nas« — strukture oblasti, nasilja, ekscesa in skupnosti, ki jih radi razglašamo za preteklost, a še vedno oblikujejo sedanjost.

Verzificirana forma deluje hkrati kot omejitev in ustvarjalni pogoj. Pesmim daje ostrino, ritem in epigramsko udarnost, zato zbirka zavestno stopa na rob: med realizem in fantastiko, med resnobo in posmeh, med najdbo in vrnitvijo potlačenega.

Kaj odpira zbirka?

• vprašanja oblasti, odgovornosti in krivde,
• razmerje med posameznikom in skupnostjo,
• mehanizme kaznovanja, nadzora in kolektivnega molka,
• srednjeveške podobe kot ogledalo sodobnosti,
• satirično in refleksivno moč izbrušenega verza.

Pritrkovanja so poezija, ki zareže v sedanjost z masko preteklosti. Bralca povabijo, naj stopi na pranger in preveri, komu je namenjen.

Odlomek iz knjige

Stopamo na pranger v tesni uri,
močne volje sklonjenih oči,
ki se ne bojijo gledati usodi
v zrkla. Ker usoda, to smo mi.

Kdo smo torej mi, ki tu stojimo
mračnim rabljem v radost in posmeh?
Vemo le, da k milosti ne gremo
in da nas sem ni privedel greh.

Kdo odloča? Kdo od vseh odbere?
Kdo na koncu kazni da oči?
Kdo ta pranger iz kamenja kleše?
Da: nihče. Na trgu smo sami.

Dan polagoma k večeru pada.
Okna brez pogledov v mrak strme.
Tu pa tam od nas kdo tiho vpraša:
Kaj pa če z nočjo sem rabelj gre?

Trg sameva, mi pa kar stojimo.
Noč je, zdavnaj bi lahko že šli.
Če se zgane kdo, ga drug ustavlja:
Rabelj pride, le da se zdani!

O avtorju

Robert Titan Felix je po osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti diplomiral iz slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Skupaj z Normo Bale in Štefanom Kardošem je bil eden izmed soustvarjalcev romana Sekstant, ki se je leta 2003 uvrstil med peterico finalistov za nagrado kresnik. Romana Sanja in samostan ter Pontifikat sta bila leta 2006 oziroma 2009 uvrščena med deset finalistov za isto nagrado.

Kot pesnik se redno aktivno udeležuje pesniških festivalov po Sloveniji. Širše znan je tudi kot pisec literarnih kritik, esejev in publicistike. V tujih revijah je izšlo nekaj prevodov njegovega leposlovja v hrvaščini, nemščini in madžarščini, občasno pa iz tujih jezikov v slovenščino prevaja tudi sam.

Dobro desetletje je bil urednik revije Dialogi. Leta 2014 je uredil Antologijo mariborskih pesnikov, ki je izšla kot ena izmed številk revije Dialogi. Trenutno deluje kot urednik založbe Volosov hram.

Marca 2023 je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Mladinskega informativnega in kulturnega kluba MiKK v Murski Soboti. Živi in ustvarja med Peklom pri Mariboru in Mursko Soboto.