Rupnikova linija kot severna utrdbena linija Kraljevine Jugoslavije

Po I. svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske nastanejo na slovenskem etničnem ozemlju nove državne meje, med njimi tudi meja med novonastalima Avstrijo in Kraljevino SHS (kasneje Kraljevino Jugoslavijo). Zaradi stalnih napetosti s sosednjimi državami je Kraljevina Jugoslavija v tridesetih letih preteklega stoletja začela z izgradnjo obrambnih oz. utrdbenih linij ob svojih mejah. Te v takratnem evropskem kontekstu niso bile nobena posebnost, saj so bile v skladu s takratno doktrino obrambe državnih meja. Kraljevini Jugoslaviji je največjo grožnjo v takratnem obdobju predstavljala zahodna soseda, Kraljevina Italija, zato so utrdbeno linijo najprej začeli graditi ob rapalski meji. Vodja gradbenih del je bil general Leon Rupnik. Ko pa je bila Avstrija leta 1938 priključena Nemčiji, je problematična postala tudi severna meja Kraljevine Jugoslavije. Jugoslavija je posledično zavarovala nekatere mejne prehode, sama utrdbena linija je potekala od Črne na Koroškem do Dravograda ter je nadaljevala tudi naprej proti vzhodu vse do Ptuja.

Ob začetku druge svetovne vojne aprila leta 1941 je utrdbena linija delno delovala in ponekod vsaj kratkotrajno uspela zadržati nemško napredovanje. Kljub obsežnim obravnavam Rupnikove linije v zadnjih desetletjih ta segment severne obrambne linije še ni bil sistematično obravnavan. Delna izjema je tu knjiga Aleša Zelenka Rupnikova linija – boj za severno fronto iz leta 2023, ki je prva terenska raziskava in še pred tem znano delo Miloša Habrnala Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe 1926–1941 iz leta 2005, ki vsebuje kratek opis sektorjev na Koroškem in Štajerskem, vendar brez terenskega pregleda.

O knjigi:

»Aleksander Duh študijo gradi na obstoječi literaturi o Rupnikovi liniji in o geostrateških razmerjih v tridesetih letih 20. stoletja, ki jo nadgradi z regionalno terensko raziskavo. Vrednost dela je zlasti v evidenci posameznih fortifikacij, kartografskem vrisu objektov, oceni njihovega današnjega stanja ter vključitvi geografskih koordinat, kar omogoča nadaljnje raziskovalno, pedagoško ali konservatorsko delo.«
- dr. Božo Repe

»Besedilo je zasnovano pregledno: širši politični in vojaškodoktrinarni okvir Kraljevine SHS/Jugoslavije, odnosi s sosedami, primerjalni prikaz evropskih utrdbenih sistemov ter podrobnejši opis nastanka t. i. Rupnikove linije. V zadnjem delu je podan prikaz uporabe utrdb v aprilski vojni in njihovega kasnejšega položaja po letu 1945. «
- dr. Peter Mikša