Slovenska Istra in moj rojstni kraj Dekani

V knjigi Slovenska Istra in moj rojstni kraj Dekani v vrtincu epohalnih zgodovinskih dogodkov (1945–2025) publicist in javni delavec Milan Gregorič piše o svojem rojstnem kraju, njegovih značilnostih in zgodovini. Knjigo sestavlja več poglavij, v katerih se avtor v prvoosebnem pripovedovanju dotakne pomembnejših dogodkov v zgodovini tega dela Slovenske Istre.

Pripoved seže v prva povojna leta, v čas Svobodnega tržaškega ozemlja, ko je avtor vsak dan prečkal mejo, da bi v Trstu obiskoval slovensko klasično gimnazijo. V tem težkem dužbeno-političnem času je potekal eksodus italijanskega prebivalstva, ki je po letu 1954 zapustil slovensko Istro, avtor pa prav v zvezi s tem izseljevanjem spomni tudi medvojnega eksodusa slovenskega prebivalstva iz Trsta in Julijske krajine. Gregorič svojo pripoved nadaljuje tako, da obudi dogodke ob ustanavljanju mestne občine Koper, velike spodade Dekanov pri varovanju naravnega okolja in zdravja, na primer dolgotrajni boj za ustavitev proizvodnje Kemiplasa, spominja pa se tudi razmaha visokega šolstva in zdravstva v slovenski Istri, ustanavljanja tretje slovenske univerze, tj. Univerze na Primorskem, podpisa ustanovne listine evro-sredozemske univerze v Portorožu ter različnih faz nastajanja sodobne splošne bolnišnice v Izoli.

Iz življenja Cerkve se spominja med drugim 1400-letnice Korpske škofije in nastanka Škofjske gimnazije v Vipavi. Nakar se usmeri v rojstno vas Dekane in predstavi lik umetnika Vekoslava Batista, ki je prav v Robidi pri Dekanih uredil park staroslovanskih bogov, ter pove o tamkajšnjem nogometnem klubu in še o nekaterih pomembnejših kulturnih prireditvah. 
Knjigo zaključuje zanimiv sklop portretov izstopajočih dekanskih osebnostih.

»Mi smo generacija, ki, prvič, že osemdeset let živi v miru, in, drugič, ki je hkrati diživela epohalne zgodbe, kot so bili ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, priključitev Primorske k domovini Sloveniji, izgradnja Luke Koper in železniške proge Koper–Divača, razpad Jugoslavije, ustanovitev slovenske univerze ob morju, o kateri so naši predniki sanjali polno stoletje, idr. Zanamcem smo dolžni prenašati zgodovinski spomin na te dogodke.«

O avtorju:
Milan Gregorič je ekonomist, publicist in javni dealvec. Rojen v Dekanih pri Kopru leta 1934, po maturi na slovenski klasični gimnaziji v Trstu in diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je deloval na odgovornih mestih v gospodastvu. S svojo publicistično dejavnostjo je odigral aktivno vlogo v t. i. istrski pomladi in vidno zaznamoval civilno-družbeno dogajanje na Koprskem, širše po Primorski in v Sloveniji. Je avtor 17 knjig, v katerih je obravnaval obmejno, meddržavno in pomorsko problematiko, raziskoval je tudi teme s področja zgodovine, zlasti Tigra, in slovenske osamosvojitve. Milan Gregorič je bil za svoje delovanje nagrajen s Peterlinovo nagrado in častnim priznanjem Boruta Meška.