Pred nami je knjiga slovenskega jezuita p. Jožeta Robleka o hoji. Avtor bralcu podeli svoje vsakodnevne izkušnje s hojo in bogato, raznoliko doživljanje ob njej. Iz besedil razberemo, da hodi ozaveščeno ter reflektira to, kar doživlja. Zdi se, kot da je vsak korak nov biser duhovne izkušnje ali dragocen kamenček v mozaiku lepote življenja.
Podoba hoje je tista, ki najbolje ustreza življenju ter celostni človeški rasti. Človek je ustvarjen za gibanje. Med hojo se svet na vsakem koraku spreminja, obenem pa ob premikanju postajamo drugačni in se bogatimo tudi mi sami. Hoja je priložnost za krepitev telesa, za opazovanje, za srečanje s sočlovekom in za gradnjo odnosov. Z njo prispevamo tudi k ekologiji in ohranjanju narave. Da se odpravimo na pot, so potrebni načrtovanje, odločitve, da gremo, in vztrajanje v hoji. Vsakič, ko se bomo odpravili z doma, pa naj bo pot krajša ali daljša, se bomo vrnili zadovoljni in notranje obogateni.
(Iz spremne besede dr. Andreja Sajeta)
O avtorju
P. Jože Roblek (1938) je doma iz Bašlja pri Preddvoru. V bogoslovje ljubljanske nadškofije je vstopil po maturi. Po jezuitskem noviciatu, študiju filozofije in teologije v Ljubljani, Zagrebu in Innsbrucku je bil leta 1970 posvečen v duhovnika. Leta 1977 je na Teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral iz duhovne teologije. Kasneje je bil vzgojitelj v malem semenišču Družbe Jezusove, nato pa magister novincev in spiritual v ljubljanskem bogoslovju. Vodil ignacijanske duhovne vaje, ki jih je kot prvi prinesel v Slovenijo v originalni obliki in tudi prevedel Duhovne vaje sv. Ignacija Lojolskega iz španskega izvirnika. Leta 2020 je praznoval 50 let duhovništva, v letu 2021 pa 60 let redovništva. Sedaj živi in deluje kot duhovni pomočnik v Zavodu svete Terezije – dom starejših Videm – Dobrepolje.
P. Roblek je s svojim bogatim duhovnim izkustvom iskan duhovni spremljevalec, ki zna vsakemu prisluhniti v njegovi enkratni situaciji.
