Za dostojanstvo : Proti sovraštvu in zlu

Avtor o knjigi:

Pred vami je portret Slovenije. V zadnjih treh letih so bili eseji povečini napisani v Berlinu, v manjšem delu tudi v Ljubljani. Tujina mi je omogočila odmik, iz daljave sem Slovenijo opazoval z dovolj čustvene in kulturne oddaljenosti. Obenem pa je od neba nad Berlinom do neba nad Ljubljano le 1.000 kilometrov. Kraja in družbi se sicer razlikujeta, obenem pa sta dovolj blizu, da omogočata primerjavo ene in druge ter odmik, ki je pogoj sorazmerno nepristranske analize. Pišem o posledicah vzgoje, kot sem jih doživljal v Berlinu in v Kopru, kjer sem predaval več kot dve desetletji. 

Pišem o človekovem dostojanstvu, o temi, ki je v Sloveniji zamolčana, je pa izjemno pomembna, kar priznava enkratnost in prizadevanja človeka kot posameznika. Pišem o tem, da je mogoče celotno slovensko zgodovino razdeliti na šest obdobij, ki smo jih načrtno pozabili, ker smo bili k pozabi napoteni. Pišem tudi o globoki ukoreninjenosti sovraštva in zla v slovenski družbi. Razbrati ju je mogoče iz zgodovine etničnega čiščenja ter družbene razcepljenosti, ki ju Slovenija doživlja že več kot 160 let, vse od časa, ko se je razširila zavest o tem, da je nekdo sploh Slovenec ali Slovenka. Na nenavaden način se oboje dogaja še danes. 

Zaradi tega je slovenska družba globoko ranjena. Pišem o ekonomskem in političnem razvoju Slovenije, ki sem ga doživljal kot zaposleni na Uradu za preprečevanje korupcije, kot sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije ter kot medijsko dejaven posameznik v usodnem času prehoda v tržno gospodarstvo ter demokratično politično ureditev. Zaključujem s tem, da se zavzamem za človekovo dostojanstvo, kar vključuje odmik od sovraštva in zla, za katera se zdi, da sta nam prirojena. Vendar to ne drži, v tem prostoru živi izjemno dosti pozitivnih, toplih ljudi.  

Nujen je odmik od razcepljanja ter sovraštva in zla, v katera smo bili usmerjani domala vso slovensko zgodovino. Nujno sta spoštovanje človekovega dostojanstva ter odmik od politizacije slovenske družbe, to je od tega, da politika vdira v naša vsakdanja življenja in si jih sistematično podreja. V Sloveniji je ogromno dobrih ljudi, vendar jim doslej ni bil dan prostor, v katerem bi se lahko uveljavili. Ta prostor moramo odpreti.  

Vredni ste tega, da si dovolite razmišljati o slovenski družbi tukaj in zdaj, vredni ste tega, da razmišljate izven mitov in okvira, ki vam ga vsiljujejo politične stranke ter ljudje, ki se podrejajo njihovi miselnosti. In ta temelji na polarizaciji, na spodbujanju sovraštva. Takšno razmišljanje moramo zavrniti. Ste avtonomni, misleči posamezniki in posameznice, ki si znajo ustvariti svoje mnenje in mu slediti. To nikakor ne pomeni, seveda, da se strinjate z mano. Važno je predvsem to, da ste svoji ljudje in da niste naklonjeni zlu. Takšna pa je, v to globoko verjamem, velika večina ljudi.  

Mnenja in kritike: 
»Kot ekonomist, ki skuša razvoj gospodarstva in širše družbe razumeti zgodovinsko in primerjalno, v takšnem projektu prepoznam nekaj zelo pomembnega. Razvoj ni le rezultat “pravilnih” politik ali “dobrih” modelov, temveč koevolucija institucij, interesov, vrednot in zaupanja. /.../ Naj bo to branje povabilo k neodvisnemu študiju in predvsem k razmisleku, kaj v Sloveniji danes pomeni skupno dobro  in kakšne institucije jo sploh lahko uresničujejo.«
- Prof. dr. Marko Jaklič, ekonomist

»Urbana poznam več kot trideset let. Delila sva si steno pisarn na Fakulteti za varnostne vede in nešteto pogovorov še v času, ko je bila Slovenija še »v plenicah«. Kasneje je delal z mano na Komisiji za preprečevanje korupcije. Ne strinjam se vedno ali v vsem z njim. Ampak ljudi, ki bi tako globoko, objektivno, brez političnih kalkulacij in samocenzure ter z veliko mero osebne integriteto pogledali in opisali slovensko dušo in družbo danes skoraj ni. Urban je, in ta knjiga je. Berite ga!«
- Mag. Goran Klemenčič, v preteklosti predstojnik Komisije za preprečevanje korupcije in minister za pravosodje Republike Slovenije

»Avtor pokaže, da avtoriteta v izobraževanju ni zgodovinski ostanek, temveč strukturni pogoj pravičnosti. Kadar avtoriteta ni zamejena, a tudi ni priznana, ne nastopi večja svoboda, temveč pristranskost, arbitrarno ocenjevanje, inflacija diplom in sistematično zniževanje akademskih kriterijev. /.../ 
Knjiga predstavlja filozofsko in sociološko utemeljeno kritiko institucionalnih mehanizmov, ki spodkopavajo pravičnost izobraževalnega sistema. Njena vrednost je v dosledni analizi povezave med avtoriteto, pravičnostjo in dostojanstvom ter v opozorilu, da brez teh temeljev vzgoja in izobraževanje izgubita svoj normativni in družbeni smisel.«
- Dr. Leonida Zalokar, mag. psih., psihoterapevtka

O avtorju: 
Spočetka sem študiral arhitekturo, čez nekaj let pa sem študij opustil in se zaposlil v takratni Jugobanki. Nato sem začel študij na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in tam leta 2000 doktoriral. V letih 2002 in 2003 sem bil zaposlen na Uradu za preprečevanje korupcije, kasneje pa na vseh treh slovenskih univerzah, v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Od leta 2011 do 2013 sem sodeloval s Komisijo za preprečevanje korupcije. Malce prej sem sodeloval pri delu Akademije za demokracijo. Tudi zato lahko rečem, da poznam slovensko družbo v razsežjih, ki so daleč od tistega, kar o njej ve povprečen človek. V tem času sem se veliko pojavljal v javnosti, kjer sem se zavzemal za demokracijo, za boj proti korupciji in opisoval slovensko družbo. Končno sem na Pedagoški fakulteti v Kopru dal odpoved in se preselil v Berlin. Tam sem leta 2021 doživel možgansko anevrizmo. Okreval sem v Sloveniji. Nato sem se vrnil v Berlin, kjer sem se zaposlil kot čuvaj v muzeju in galeriji. V tem času sem delal tudi v kavarni v Schönebergu, kjer sem kavo razvrščal v vrečke, ki sem jih nato zlagal na prodajne police. Tako sem se iz višjega srednjega razreda spustil v nižji delavski razred, med ljudi, ki so bili plačani po najnižji urni postavki. Obe izkušnji sta me obogatili kot človeka. V tem času sem spoznal tudi veliko izjemnih ljudi, ki so bili vse kaj drugega kot tisti, ki sem jih prej srečeval v akademski sferi.