Zakaj ne pišem

Nimam kam iti in se nimam kam vrniti. Kam naj bi šla? V stanovanje, ki ga že lep čas ne morem plačevati? Še en krog skozi mesto, s katerim sva si že davno vse povedala? Od tu naprej ni ničesar. 

Krivice, razredna zavest, solidarnost
Avtofikcijski, esejistični roman Zakaj ne pišem s prizori iz avtoričinega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki tistim od spodaj onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Toda prav lahko bi bil naslov tudi Zakaj pišem, saj obenem pokaže, da se lahko krivicam zoperstavimo s preseganjem in spajanjem identitet v razredno zavest in z ustvarjanjem širše, solidarne skupnosti.

Knjiga, ki se sveta dotika in ga izziva!
Roman odpira številna vprašanja in teme, ki avtorico kot ustvarjalko nagovarjajo: (družbena) vloga literature in pisateljice danes, moč in nemoč pisanja, razred in spol ... Kot rojena pripovedovalka jih povezuje v krovne teme skupnosti oziroma družbe in (kulturne) politike danes, kot ena najbolj profiliranih esejistk našega časa pa v pisanju vedno izhaja iz refleksije lastne pozicije. Svoja besedila gradi iz avtobiografskih drobcev svojega vsakdanjika, v neprestanem dialogu z drugimi pisatelji in besedili, ter iz svetu odprte poezije lastne pisave, preko katerih govori o prekarni poziciji posameznice in posameznika v poznem kapitalizmu.
Roman tega trenutka, roman družbe poznega kapitalizma 21. stoletja, ki mu je Dijana Matković našla jezik – odkrit do bolečine, prežet z analitičnim dvomom in bojevit v svoji zahtevi po resnici.
 

Dijana Matković (1984) je pisateljica, prevajalka in publicistka, urednica portala Disenz. Avtorica zbirke kratke proze V imenu očeta (2013).