Zgodnje jutro

Zgodnje jutro Ivana Žigarta je roman, ki sledi enemu dnevu od jutra do noči, hkrati pa skozi potek časa odpira pogled na prehojeno življenjsko pot.

Roman je razdeljen na štiri poglavja – Jutro, Dan, Večer in Noč. Dogajalni čas in prostor se povezujeta z zgodovinskimi spomini, obletnicami in Cankarjevim Hlapcem Jernejem, ki prepleta posamezne prizore v celoto.

Pripovedovalca se izmenjujeta med prvoosebnim in vsevednim pogledom, preskoki v preteklost pa širijo pripoved ter povezujejo sedanjost s spomini. S simbolnim odkrivanjem vsakdanjih utrinkov in notranjih spopadov roman raziskuje različna nasprotja človekovega doživljanja.

• sanje in resničnost,
• upanje in brezup,
• preteklost in sedanji trenutek,
• minevanje časa in življenjsko pot,
• čudenje nad življenjem.

Zgodnje jutro ob tem poudarja misel, da je trenutek, ki ga zares živimo, prav tukaj in zdaj.

Odlomek iz knjige

Še malo pred tem se je zdelo, kot da ni ničesar, zaznati namreč ni bilo ne svetlobe in ne teme, slišati ni bilo ne glasu in ne občutiti tišine. Prazen nič. Popolna gluhota. Skratka - nedoumljiva podoba časa in prostora ... Kot črna luknja v brezmejnosti vesolja ...

Potem pa se je zgodilo tako nepričakovano, tako iznenada, kot da bi z vso silovitostjo bruhnilo iz njegove notranjosti, kot da bi najsvetlejši blisk po dolgem in počez razparal temno nebo na dvoje, se pred njegovimi očmi razprostre tako nevsakdanji prizor. Morda se mu v tem trenutku zdi še najbolj podobno občutku, kot da bi sedeli v gledališki dvorani, ko se pred gledalci razgrne zavesa in vsi osupli obstrmijo ob pogledu na prečudovito sceno, ki se pred njimi pojavi na odru. In prav zaradi te nenavadnosti se mu dozdeva, kakor da je vse to morda le kot privid, le kot prikazen iz neke zelo oddaljene preteklosti, saj je ob izredni lepoti videti komajda verjetno, da bi sploh lahko bilo resnično. Pa vendarle zanj je, saj to čuti z vsem svojim bitjem. In prav zato ga preplavlja eno samo čudenje – namreč čudenje nad življenjem.

Čudenje… v tem rojevajočem se jutru …

Čudenje, ki mu s svojo opojnostjo vznemirja dušo in telo. Takšno, kakršno že najbrž leta in leta sploh ni več ne doživel in ne okusil. Kot da se je pravkar preselil v domišljijski svet pravljic, kot da se je nenadoma kakor zakleta Trnuljčica prebudil iz stoletnega sna ...

O avtorju

Ivan Žigart se je rodil 30. aprila 1939 v Miklavžu na Dravskem polju. Po maturi na mariborski Klasični gimnaziji je nadaljeval šolanje na ljubljanski Filozofski fakulteti na Oddelku za slovanske jezike in književnosti.

Kot profesor slovenščine in ruščine je poučeval na več srednjih šolah, zadnjih 27 let na Srednji ekonomski šoli. Dvanajst let je lektoriral mariborske Dialoge, bil lektor pri znanstvenih revijah Lex localis in Časopis za zgodovino in narodopisje ter 22 let glavni urednik miklavškega občinskega glasila Naši izviri.

Objavljal je tudi v Večeru, kjer je pisal knjižne ocene, v Pisani njivi in pri Mohorjevi družbi. Pred romanom Zgodnje jutro sta izšli njegovi samostojni knjigi kratke proze Kar je reka naplavila in Zapoznelo cvetenje.