Še lunin prah bi pobral iz belih

Še lunin prah bi pobral iz belih je četrta pesniška zbirka Mateja Mertika, v kateri avtor nadaljuje svoj prepoznaven slog prepletanja liričnega izraza, domiselnih podob in refleksije sodobnega sveta.

Iz knjige

MEHKO OKROGLO POKRIVALO
s položnimi vrhovi,
ki ga lahko poljubno
oblikuješ v poljube
prihodnosti. Premešale
so se na belih ploskvah
črne figure, nagnetene ulice,
Tokio, kjer skozi krošnje
lesketajo solze. Ne gledajo
navzgor. Ampak tako
se v odprtih očeh lesketajo
bleščice temnih noči, ki
so izgubile berretto, da
so jo lahko ponovno
našle. A šele potem ko
je obrnila šalico in je bele
počasi zloščil tako,
da so bili oni spet mirni.
Kot čevlji, ki so sijali
med jutri in četrtkom.
Kot krilnice, ki so zvenele
med včeraj in nevihto.
Gosto dežuje.
Blago pomrzne noč.
Black ice mi je prišepnil,
da me njena senca ni
videla. Zato sem se
med tistimi zimskimi
drevesi brez naglice
sprehodil nag.

O avtorju

Matej Mertik je slovenski avtor, ki v svojih delih prepleta znanstveno in lirično ustvarjalnost. Njegova dela zaznamujejo domiselni pripovedni pristopi in izrazit lirski subjekt, ki svet doživlja na samosvoj način.

Poleg literarnega ustvarjanja deluje tudi na znanstvenem področju. Kot znanstveni sodelavec je sodeloval pri Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi, kjer je bil del skupine za zaščito in električno celovitost naprave pri zagonu velikega hadronskega trkalnika.

S svojim delom prispeva k razvoju informacijskih tehnologij in umetne inteligence v Sloveniji ter k povezovanju znanosti in umetnosti v širšem družbenem prostoru.