Se vidimo v petek?

Lara se spominja očeta od najzgodnejših let do trenutka, ki bi ga najraje izbrisala. Anej svoji materi stoji ob strani, saj je tudi sam soočen s težko situacijo.

Kako naj se Lara in sin soočita s silovitostjo čustev, ki ju preplavljajo? Po napornem žalovanju, ko kapljajo solze, spozna, da sta s sinom kot osamelca na otoku. Prijateljske in sorodstvene vezi se pretrgajo, nekaj jih Lara skuša znova stkati, vendar ji žalovanje za ljubljenim očetom to onemogoča. Bosta sploh lahko kdaj pozabila? Bo čas njun zaveznik?

Bivanjska tematika romana bralcu približa temne strani življenja, ko se soočamo z zadnjim vdihom ljubljenega človeka, kar je za veliko večino ljudi še vedno velik tabu. Knjiga je hkrati tudi poklon življenju, saj kot pravi Lara sama sebi: »Dihaj.«

»Diham. S polnimi pljuči. Vdihnem in zadržim izdih. Že to, da diham, je največ, kar mi življenje ponuja. Zavedam se ljubezni Boga. Kot drobne kapljice življenja smo. Danes, jutri, kdo ve?«

Prvoosebna pripovedovalka vključi v realnost tudi fantazijske odmike, da bi si olajšala bolečino. Naslov sam po sebi ponuja nekaj prijetnega, a vsebina razkrije drugačno plat zgodbe.

Knjiga je terapevtska, saj bralca vabi, da skozi zgodbo spozna, kako se je Lara spopadla s silovitostjo izgube. Odslej bodo njo in sina hranili le spomini.

Ilustracije in naslovnica so delo akademskega grafičnega oblikovalca Anžeta Zajca in prikazujejo predmete, ki so v zadnjem obdobju najbolj zaznamovali Larinega očeta. Peščena ura na naslovnici nas opominja, da se vsem nam enkrat izteče čas na Zemlji.

O knjigi

»Ob branju nas prevzame Larina stiska, ki jo občuti kot dušenje, ko se sooča z nemočjo, da bi karkoli storila ali ukrepala, da se čas ustavi in da prevzame nadzor nad dokončnostjo. Njen spomin se vrti in išče trenutke skupnega preživetega časa, saj s tem ohranja stik in odnos, ki se poslavlja. Prostor in čas je kar naenkrat izpraznjen in drugačen; ni več navad, interakcij in komunikacije, ki so predstavljale normalnost. Možgani jo silijo, da vse to poustvari iz spomina in okoli sebe išče sprožilce, ki ljubljeno osebo vračajo v živi svet.«

- Marija Juran Kanellopulos

O avtorici

LUCIJA ZAJC, znanstvena magistrica sodobne slovenske književnosti, sicer dolgoletna profesorica slovenskega jezika, po izobrazbi tudi univerzitetno diplomirana novinarka, opravlja delo šolske knjižničarke. Spogleduje se z biblioterapijo. Ljubiteljica umetnosti. Najraje je v vlogi mame. V intervjuju z Radetom Krstičem, ki ga je naslovila Pisanje je večnost neke potrebe, spregovori o nuji po pisanju, ki se ji je skozi leta nabrala.

V svojem prvencu S tem boste morala živeti (Primus, 2023) »… nas s svojimi mislimi popelje v bogat notranji svet, skozi katerega opazuje in doživlja vse težke življenjske preizkušnje, ki jo spremljajo že od zgodnje mladosti.« (Barbara Cerar) V njem opisuje svojo izkušnjo, kako je premagala depresivno bitko, s tem pa želi opogumiti tudi druge. V zadnjem času prakticira reiki terapijo.