Telo, hvala, ker si zbolelo in me pozdravilo

Avtorica brez olepševanja spregovori o bolečini, ki je okolica pogosto ne vidi ali razume, o občutku nerazumljenosti, iskanju odgovorov in postopnem spreminjanju odnosa do lastnega telesa. Njena zgodba ni priročnik za zdravljenje bolezni, temveč povabilo k drugačnemu pogledu nase: namesto da telo dojemamo kot nasprotnika, se lahko naučimo prepoznavati svoje meje, potrebe in signale ter si dovoliti počitek, žalost, jezo in ranljivost.

Skozi osebno izkušnjo Polonca Šalehar raziskuje tudi pomen ljubezni do sebe, postavljanja meja in odmika od odnosov, ki nam jemljejo notranji mir. Spominja nas, da naša vrednost ni odvisna od tega, koliko zmoremo, kako smo videti ali kako uspešni smo, temveč da si zaslužimo prijaznost tudi takrat, ko smo utrujeni, nas nekaj boli ali ne vemo, kako naprej.

Knjiga je namenjena vsem, ki živijo s kronično bolečino ali boleznijo, se počutijo nerazumljene oziroma so utrujeni od nenehnega premagovanja lastnih meja. Nagovorila bo tudi bralce, ki si želijo globljega stika s seboj, več sočutja do svojega telesa in bolj zavestnega odnosa do življenja.

To je zgodba o sprejemanju, hvaležnosti in spoznanju, da včasih ne potrebujemo še več moči za boj, temveč dovoljenje, da se ustavimo in prisluhnemo sebi.