Biodinamično in permakulturno sadjarstvo (brez kemikalij)

V biodinamiki zagovarjamo pestrost vrst. V taki pestrosti narava sama poskrbi, da se številčnost populacije določenih organizmov, ki začnejo povzročati večjo škodo na naših sadnih rastlinah, zmanjša s povečanjem števila drugih organizmov, ki se z njimi prehranjujejo, na rastlinah pa ne povzročajo prevelike škode. Če se to ne zgodi, moramo sami poseči po ukrepih za omejitev škodljivega delovanja. To še posebno velja s prihodom novih vrst škodljivcev (marmorirana smrdljivka), ki (še) nimajo naravnih sovražnikov, razen človeka.

Z biodinamičnimi preparati krepimo zdravje in odpornost rastlin, da se same branijo pred napadi ali pa odvračamo organizme, da se ne bi se razvili na drevesih. Najpomembnejša za zdravje rastlin je živa zemlja. Aktivni mikroorganizmi v njej zagotavljajo vse potrebne snovi za zdravo rast in vzdrževanje obrambnih mehanizmov v rastlinah.
S permakulturnimi ukrepi izboljšujemo okolje, kjer rastejo naša drevesa. Z ureditvijo mikrolokacije za rast dreves lahko ustvarimo razmere tudi tam, kjer tega ne bi pričakovali; na primer s terasami na nagnjenem terenu. Tako uredimo tudi kapljično namakanje in izboljšujemo prst z dodajanjem oglja in organskih snovi, ki ustvarjajo trajni humus, sejemo rastline, ki iz zraka vežejo dušik, in jih mulčimo za zeleno gnojenje.

Tudi s tehničnimi ukrepi poskrbimo za varnost naših nasadov. Pri tem mislim na zaščito pred divjadjo celotnega nasada z ograjami, zaščito posameznih sadik z mrežo pred voluharjem in objedanjem divjadi, zaščito z mrežo proti toči, pred premočnim sončnim sevanjem ali pred pticami. Med tehnični ukrep štejem tudi postavljanje zavetišč za koristne organizme v sadovnjaku.
Biodinamiki poskrbimo, da je sadni vrt čim večja združba rastlin in živali, ki živijo v zdravem medsebojnem ravnotežju, ne da bi povzročali pretirano škodo našim sadnim rastlinam. Zato na vrtu skrbimo za pestrost rastlinskih in živalskih vrst.
Na sadnem vrtu zato postavljamo zatočišča in opazovališča za posamezno vrsto koristnih žuželk ali  tudi kombinacijo za vse. Tak objekt imenujemo hotel za insekte ali lepše in bolj domače – žuželčnik.

Dobro pa moramo poznati potrebe in način življenja posameznih žuželk, da bodo lahko živele na našem vrtu – se prehranjevale, skrivale, razmnoževale in prezimile. Vse njihove zahteve moramo izpolniti za uspešno naselitev koristnih organizmov. V drugem delu knjige so predstavljeni načini zaščite drevja s pomočjo žvepleno-apnene brozge, bakrovega klorida in sode bikarbone ter uporaba čajev in biodinamičnih preparatov za povečanje odpornosti.
Posebno poglavje je posvečeno izdelavi homeopatskih pripravkov in njihova uporaba v vrtu.

»Ali vas navdihujejo čebelice, ki letajo s cveta na cvet? Da bi si nabrale med in oplodile čim več cvetov, iz katerih bodo zrasli slastni sadeži? Ali z veseljem spremljate, kako plodovi rastejo in se razvijajo, kako se barvajo in kako postajajo čedalje bolj slastni? Ali si želite delček slastnega sadnega raja ustvariti tudi na svojem koščku domačije, kmetije, zelenice ali ustvariti užiten prehranski gozd? Želite okušati prvinske okuse, kot jih daje narava, pridelane na sonaraven način, da vam ne bo treba uporabljati umetnih fitofarmacevtskih sredstev, in pridelane s čim manj stroški? Če je vaš odgovor da, potem je knjiga Biodinamično in permakulturno sadjarstvo (brez kemikalij) priročnik, ki ga je napisal Slavko Turšič, spoštovan sadjar, inženir, preizkuševalec dobrih praks in inovator, ponosen nosilec dediščine naših prednikov in somišljenik trajnostne prihodnosti, prava popotnica, da s pridobljenim znanjem iz priročnika ustvarite svoj košček raja na Zemlji. Res imamo srečo, da živimo v čudoviti deželi Sloveniji, kjer zraste skoraj vse, kar posadimo, posejemo, če upoštevamo naravne danosti in značilnosti raznolike pokrajine. Če opazujemo naravo, z veseljem ugotavljamo, kako se vse  razmnožuje, kakšne nenapisane zakonitosti so potrebne, da narava deluje sama po sebi. Naši predniki so poznali mnogo takšnih znanj, saj so naravo znali opazovati, pridelovati hrano zase in za svojo družino ter na preprost način, brez vnosa naravi tujih fitofarmacevtskih sredstev pridelati hrano zase, za svojo družino in za trg.«

- Odlomek uvodnega nagovora predsednice EKOCI – Eko - civilne iniciative Celje, Irene Rotar

O avtorju:
Slavko Turšič, po izobrazbi univ. dipl. inž. strojništva. V službi sem se 40 let ukvarjal s stroji za lesarstvo, s pnevmatiko, hidravliko in vakuumsko tehniko. S sistemi torej. V prostem času se vse življenje ukvarjam s sadjarstvom in vrtnarstvom na mali kmetiji, od oktobra 2024 pa je po upokojitvi to postala glavna dejavnost. Od leta 2005 sem biodinamik in od leta 2013 sledim še načelom permakulture. V okviru registrirane dopolnilne dejavnosti delam proizvode iz sadja z geslom:
DOBROTE IZ PREDDVERJA PEKLA. Zakaj iz preddverja Pekla? Moja vas leži nasproti vhoda v sotesko Pekel. Sokove pasteriziram izključno iz sadja lastne pridelave (jabolka, hruške, breskve, slive, grozdje – izabela, pa tudi iz rdeče pese, sliv,…).