Ali bomo zaradi umetne inteligence izgubili tisto, kar nas dela človeške?

Živimo v času izjemnega tehnološkega napredka. Umetna inteligenca že opravlja naloge, za katere smo še pred nekaj leti verjeli, da jih zmorejo samo ljudje. Ustvarja umetniška dela, piše besedila, rešuje zahtevne probleme in nam ponuja odgovore na skoraj vsako vprašanje. Ob tem se vse pogosteje pojavlja prepričanje, da lahko s pomočjo tehnologije presežemo tudi omejitve svojega telesa in uma ter postanemo pametnejši, učinkovitejši in sposobnejši.

Kaj nas dela človeške?

Tehnološki napredek nam lahko olajša življenje, vendar nas hkrati postavlja pred pomembno vprašanje: kaj smo pripravljeni žrtvovati v zameno za večjo učinkovitost in udobje? Če lahko računalnik razmišlja hitreje od nas, ali to pomeni, da je njegovo razmišljanje tudi dragocenejše? Če lahko umetna inteligenca ustvari pesem ali umetniško delo, ali je s tem nadomestila tudi človeški navdih, čustva in osebne izkušnje, iz katerih se rojeva umetnost?

Gregg Braden v knjigi Pristni človek opozarja, da človek ni zgolj skupek bioloških procesov, ki jih je mogoče izboljšati z naprednejšo tehnologijo. Naše vrednosti ne določajo samo hitrost razmišljanja, količina znanja ali sposobnost reševanja problemov. Tisto, zaradi česar smo ljudje edinstveni, se pogosto izraža prav v lastnostih, ki jih ni mogoče preprosto izmeriti ali pretvoriti v algoritme.

V knjigi med naše najdragocenejše darove uvršča intuicijo, empatijo, ustvarjalnost in močne vezi ljubezni. Opozarja, da bi jih lahko začeli zanemarjati v zameno za udobje umetne inteligence, ki ustvarja glasbo, poezijo in umetnost, ter virtualnih resničnosti, ki nadomeščajo pristne medčloveške odnose in stike.

»Premišljene in zdrave odločitve, ki bodo vplivale na to, katero pot bomo ubrali, lahko sprejmemo le, če vemo, kdo smo kot ljudje, in razumemo celoten obseg tega, kar je na kocki.«

Ustvarjalnost, ki presega logiko in algoritme

Braden pravi, da se je leta 2018 udeležil podelitve grammyjev v New Yorku, kjer je spoznal številne pevce, pisce besedil in glasbenike. Vsakega od njih je vprašal, ali je kdaj pomislil, od kod izvira glasba oziroma besedilo, ki ga je ustvaril.

Brez izjeme so vsi umetniki odgovorili enako. Vsak od njih mu je povedal, da glasba in besedila za skladbe niso prišli iz njih. Natančneje, stekli so skoznje. Podobne izkušnje so mu opisovali tudi znanstveniki, inženirji, slikarji, kiparji in pisatelji. Pogosto so povedali, da so se preprosto prepustili procesu, umaknili svoje misli in dopustili, da navdih steče skoznje.

Po Bradenovem prepričanju navdih za največje izraze naše ustvarjalnosti izhaja iz nečesa, kar presega naše zavestne misli – iz naše božanskosti – in se razodeva skozi našo domišljijo, vizijo in izvirnost.

Bomo postali zadnja generacija pristnih ljudi?

Ameriški izumitelj in futurist Ray Kurzweil je že leta 2005 napovedoval vse tesnejše povezovanje človeka in tehnologije, ki je tudi eno od osrednjih prizadevanj transhumanizma. V intervjuju leta 2013 je dejal: »Ko se boste leta 2035 pogovarjali s človekom, se boste pogovarjali z nekom, ki je kombinacija biološke in nebiološke inteligence.«

Če ima Kurzweil prav, smo morda zadnja generacija pristnih ljudi na Zemlji.

Kar današnji trenutek ločuje od podobnih prelomnic v naši preteklosti, je to, da bomo z napačnimi odločitvami morda nepovratno izgubili nekaj izjemnega in neponovljivega: sebe. Izgubimo lahko svojo človeškost in edinstvene lastnosti, ki nas ločujejo od drugih oblik življenja. Izgubimo lahko vir svoje domišljije, intuicije, izvirnosti in ustvarjalnosti.

Po Bradenovem prepričanju s tem tvegamo tudi izgubo svoje božanskosti – tistega dela sebe, ki nam omogoča, da se dvignemo nad svoje okoliščine in postanemo več kot vse omejitve in pričakovanja, ki smo jih v preteklosti sprejeli kot resnične.

Največji potencial se skriva v nas samih

Toda Bradenovo sporočilo ni le opozorilo, temveč predvsem povabilo, da na človeka pogledamo z drugačnimi očmi. Prepričan je, da v sebi nosimo izjemne sposobnosti, katerih resničnega obsega se šele začenjamo zavedati. Namesto da bi v tehnologiji iskali odgovore na vse svoje omejitve, nas spodbuja, da najprej raziščemo možnosti, ki jih ponujata naše telo in zavest.

Morda največji napredek, ki ga lahko dosežemo, ni v tem, da postanemo nekaj drugega, temveč da končno odkrijemo, česa vse smo sposobni kot ljudje.

Gregg Braden nas v knjigi Pristni človek vabi na navdihujoče potovanje samoodkrivanja, na katerem bomo presegli ustaljene predstave o svojih sposobnostih in omejitvah ter odkrili svoj izjemni človeški potencial. To je knjiga za vse, ki verjamejo, da napredek nima smisla, če pri tem izgubimo sposobnost misliti, čutiti in ljubiti.