Možgani se lahko spreminjajo: spodbudno sporočilo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja

Vsako leto 10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Ob tej priložnosti veliko govorimo o tesnobi, depresiji, stresu in drugih stiskah, nekoliko redkeje pa pomislimo na organ, brez katerega ne bi bilo ne naših misli ne čustev – na možgane.

Ko se dlje časa počutimo tesnobno, smo brezvoljni, razdražljivi ali se vedno znova ujamemo v iste negativne misli, lahko hitro dobimo občutek, da smo preprosto takšni. Da se moramo s tem sprijazniti. Toda možgani niso nespremenljivi in tudi na svoje duševno počutje lahko vplivamo.

Prav to je eno osrednjih sporočil knjige Spremenite možgane, spremenite življenje ameriškega psihiatra Daniela G. Amena. Avtor se v njej posveča povezavam med delovanjem možganov in tesnobo, depresijo, obsesivnostjo, neosredotočenostjo, jezo ter težavami s spominom.

»Ni vam treba obtičati z možgani, ki jih imate; lahko jih izboljšate.«

Daniel G. Amen

Ne verjemite vsaki misli, ki se pojavi v vaši glavi

Eden od praktičnih poudarkov knjige so tako imenovane samodejne negativne misli. To so tiste misli, ki se pojavijo skoraj brez našega dovoljenja: Kaj če se bo zgodilo nekaj slabega? Kaj če ne bom zmogel? Gotovo sem naredil nekaj narobe. Nikoli ne bo bolje.

Pri tesnobi so takšne napovedi lahko še posebej vztrajne. Amen opozarja, da ljudje, ki se spopadajo s tesnobo ali paniko, pogosto postanejo pravi strokovnjaki za pričakovanje najslabšega.

Pomemben korak je zato že to, da misel prepoznamo kot misel in ne kot dejstvo. Lahko se vprašamo, ali zagotovo vemo, da se bo zgodilo tisto, česar se bojimo, in ali obstaja tudi drugačna razlaga.

»Ne verjemite vsaki svoji misli.«

Daniel G. Amen

Na počutje lahko vplivamo tudi prek telesa

Včasih poskušamo tesnobo obvladati samo z razmišljanjem. Toda ko je telo že v stanju močne napetosti, nam dodatno premlevanje pogosto ne pomaga.

Amen med preprostimi tehnikami za umirjanje predstavlja preponsko dihanje: počasen petsekundni vdih, dve sekundi premora, petsekundni izdih in ponovno dve sekundi premora. Cikel ponovimo desetkrat. Takšna vaja ni zdravljenje duševne motnje, lahko pa pomaga pri umirjanju v stresnem trenutku.

Pomembno je tudi gibanje. Amen med drugim priporoča aerobno dejavnost, pri tesnobi pa tudi mirnejše oblike gibanja, kot sta joga in tajči. Ni nujno, da začnete teči ali se vpišete v telovadnico.

Za nekoga bo prava izbira daljši sprehod, za drugega delo na vrtu, plavanje, kolesarjenje ali ples.

Tudi spanja ne smemo podcenjevati. Po slabo prespani noči se težje osredotočimo, hitreje izgubimo potrpljenje in težje uravnavamo čustva. Amen v svojem programu za zdravje možganov priporoča najmanj sedem ur spanja na noč.

Ne umikajte se ljudem, ko vam je težko

Slabo počutje nas lahko potisne v osamo. Odpovemo srečanje, ne dvignemo telefona, ostanemo doma in čakamo, da bomo spet »boljša družba«. Toda dolgotrajna osamitev lahko težave še poglobi. Amen pri depresiji posebej opozarja, da je umikanje sicer naravna težnja, vendar lahko stanje poslabša. Zato poudarja pomen aktivnosti, druženja, dotika, razumevanja in podpore bližnjih.

Skrb za duševno zdravje ni samotno delo na sebi. Včasih pomeni ravno nasprotno: poklicati človeka, ob katerem se počutimo varno, iti na sprehod v družbi ali preprosto povedati, da nam trenutno ni lahko.

Poiščite nekaj, kar vam daje občutek smisla

Ni treba, da imamo veliko življenjsko poslanstvo. Smisel lahko najdemo v odnosih, družini, ustvarjanju, skrbi za žival, delu na vrtu, prostovoljstvu, učenju ali hobiju.

Amen pri tesnobi svetuje usmerjanje pozornosti v smiselne in ciljno usmerjene dejavnosti, saj nas lahko te odmaknejo od nenehnega osredotočanja na strah in slabo počutje.

Morda je zato ob svetovnem dnevu duševnega zdravja dobro vprašanje tudi zelo preprosto: Kaj mi v tem obdobju daje občutek, da je moj dan vreden?

Kdaj je čas za strokovno pomoč?

Dobre vsakodnevne navade lahko podpirajo naše duševno zdravje, niso pa nadomestilo za strokovno pomoč, kadar jo potrebujemo.

»Priporočam, da si ljudje poiščejo strokovno pomoč, kadar njihovi nazori, vedenje, občutki ali misli ovirajo njihovo sposobnost za uspeh v svetu – bodisi v odnosih, pri delu ali znotraj sebe.«

Daniel G. Amen

Morda je prav to eno najpomembnejših sporočil svetovnega dne duševnega zdravja: sprememba je mogoča, vendar nam je ni treba doseči samim.

Več o povezavi med delovanjem možganov, našim počutjem in vedenjem Daniel G. Amen predstavlja v knjigi Spremenite možgane, spremenite življenje, v kateri se posveča tesnobi, depresiji, obsesivnosti, neosredotočenosti, jezi, težavam s spominom ter praktičnim načinom skrbi za zdravje možganov.