To je res top knjiga o menstrualnem ciklu
Ste tudi ve takšne, da vsako knjigo pregledate tudi z zunanje strani? Jaz obožujem lepe platnice in vsako knjigo najprej pogledam z zunanje strani, ponavadi začnem z zadnjo stranjo.
Pregledam vsak list, vsako ilustracijo in preberem tudi informacije o nakladi. Zelo rada imam tudi, če je na zadnji strani predstavitev ali mnenja o knjigi. Knjiga Rdeča luna, ki jo je napisala Miranda Gray, je tista knjiga, ki je lepa na zunaj in znotraj.
Lahko rečem, da me je kar malo prebudila, kako super smo v resnici ženske in kakšno moč nosimo v sebi. Kot ženska sem našla veliko novega znanja in trenutkov, ko sem rekla, saj res! Sem pa razmišljala tudi o tem, da ženske premalo držimo skupaj, premalo smo povezane in ta knjiga ima res lepo sporočilo za nas, saj imamo vse ženske nekaj skupnega, smo povezane.
Knjiga nas na izjemno lep način popelje v našo cikličnost.
Govori o menstrualnem ciklu in vsem, kar je z njim povezano. Da mu moč in nam pokaže, kako močne smo ženske v resnici. Večinoma smo žal rasle tako, da je menstruacija nekaj nadležnega, napornega in neprijetnega.
Po definiciji je menstruacija mesečna krvavitev, ki nastane zaradi vpliva endokrinih žlez. Izraz izvira iz latinske besede menstruus, ki pomeni mesečnik, mesečnica. Sluznica maternice, ki je bogata s krvnimi žilami, se vsak mesec pripravi na oplojeno jajčece.
Menstruacija nastane kot posledica ovulacije ter hormonov estrogena in progesterona, ki se pripravljata za oploditev jajčeca, torej za nosečnost. V tem času ženska v povprečju izgubi 50 do 200 mililitrov krvi, kar je približno 4 do 6 žlic krvi.
Menstrualna kri je temnejše barve, saj poleg krvi v menstrualni tekočini najdemo tudi maternično sluz, vaginalne izločke in odluščene delčke maternične sluznice. Izloček je gostejše strukture. Prvi dan je krvavitev šibkejša, drugi dan močnejša, nato se jakost zmanjšuje.
S to definicijo in takšnim pogledom smo menstrualni cikel sprejele tudi me, kajti naše mame so takšno definicijo dobile od svoje mame in tako nazaj do praprababic. Med odraščanjem nisem nikoli slišala, kako je moj cikel nekaj posebnega, kako je to del moje ženstvenosti in kako mi daje moč, da sem ženska.
Avtorica v predgovoru lepo pove: »Ker moje pisanje izvira iz občutkov in podob, sem vedela, da bom zamisli iz Rdeče lune najlažje in najbolj neposredno predstavila skozi zgodbe, in tako se knjiga začenja z zgodbo o dekletu Evi.
Tak način mi je omogočil, da sem arhetipe predstavila zunaj vsakršnih definicij, da lahko odzvanjajo v podzavesti in občutkih bralcev.« In še kako res je. Vsaka pri sebi boste začutile, da je naša cikličnost dejansko naša moč. Avtorica še nadaljuje: »V sodobni družbi izkušamo menstrualni cikel kot nekakšno dogajanje v ozadju, ki ga sicer priznavamo, hkrati pa ostaja prezrto ali skrito.«
Dejansko smo res naučene, da moramo svoje stiske in potrebe obvladovati in ne smemo biti preveč glasne, saj se to hitro obrne proti nam, češ, da smo slabotne in smo zagotovo družbeno omejene.
Dejstvo je, da ženske živimo in krvavimo v moško usmerjeni družbi, ki ne priznava čustev ali občutij našega cikla. Rdeča luna pa nam ponuja načine, da spoznamo energije svoje cikličnosti in povem vam, da boste navdušene.
Nekje je menstruacija še vedno tabu
Vsekakor je potrebno pogledati tudi socialni položaj menstruacije, saj so dekleta in žene v nekaterih plemenih v času, ko krvavijo, še danes izgnane iz svoje vasi.
Družba je stoletja na ženski menstrualni cikel gledala z odporom, dejstva in primere boste našle v knjigi. Nekako je veljal za nekaj umazanega in kot nekaj grešnega, kar je zagotovo poslabšalo položaj žensk v družbi. Zagotovo ste kdaj v življenju dobile občutek, da ste zaradi svojega cikla nerazumne in hkrati dobile občutek, da gre za biološko pomanjkljivost, saj ste na slabšem kot moški.
Naša družba se ima za moderno in napredno, a o menstruaciji se še vedno ne govori odprto, razen z zdravstvenega stališča.
Avtorica še pravi: »Veliko žensk se vse življenje sovraži. Počutijo se krive, ker so nekaj dni v mesecu potrte, razdražljive, napihnjene in nerodne.« Spet se krog sklene in hčere razmišljajo isto, prvo krvavitev pa dojemajo kot nekaj strašnega. Vedno dobimo le neke klinične podatke, nihče ne pove, kako se bomo počutile. Ste sploh že slišale, da dekleta slavijo obred prehoda iz dekleta v žensko? Ste slišale za besedno zvezo dar ženskosti? Tudi prehod v menopavzo je nekaj posebnega, a danes poslušamo le o njenih neprijetnih pojavih.
Družba deluje bolj na način, da je to nekaj, kar ne moremo odpraviti. Avtorica še nadaljuje: »Ženske so se morale še kako boriti, da so družbo, medicinsko stroko in zakonodajo prepričale, da med menstruacijo prehajajo skozi spremenjena stanja zavesti, vendar struktur in tradicij, ki bi jim pomagale tudi razumeti in pozitivno uporabiti to zavedanje, ni več.«
Lahko bi govorile tudi o tem, da je menstruacija skozi zgodovino bila tabu in tudi o tem, smo pred kratkim pisale, da se danes ponekod ni veliko spremenilo. Še več, skozi zgodovino so bili prepričani, da je menstrualna moč za moške nevarna in so patriarhalne družbe stvari obrnile ženskam v škodo. Prihajalo je tudi do tega, da so ženske ob menstruaciji morale zapustiti svoj dom, saj se niso smele dotikati stvari za vsakodnevno rabo, saj so jih okužile. Najbolj pa so se morale izogibati stvari, ki so bile v lasti moških. V nekaterih kulturah so bile ženske, ki so to pravilo prekršile, kaznovane s smrtjo. To pa ti da misliti, kajne? In vse to za nekaj, kar je za nas ženske popolnoma naravno, biološko in na to nimamo vpliva. Grozno pa je to, da ne gre le za primitivne kulture, kajti nekatere religije to počno še danes, ko ženske v času krvavitve fizično in mentalno omejujejo.
Cikličnost lahko obrnemo sebi v prid
V knjigi menstrualni cikel spoznamo zelo poetično, zelo lepo in skoraj božansko. Večkrat sem pomislila, kako bi bilo, če bi nam menstruacijo predstavili na takšen način. Na način, da smo ženske ciklične in s tem povezane z utripom vesolja.
Od tu morda to, da ženskam teče čas drugače kakor moškim, saj me valujemo z Luno. Ker valujemo, se seveda spreminjamo. V ženskah je veliko ustvarjalne energije, ki ni namenjena samo temu, da spočnemo otroka, ampak je namenjena tudi temu, da rojevamo zamisli.
Popolnoma res je, da lahko svojo cikličnost obrnemo sebi v prid, a ji moramo dejansko slediti in jo poslušati.
V knjigi je veliko dejstev, ki jih že poznamo, a jih nismo povezovale s cikličnostjo, med drugim je Gray zapisala: »Eden od najpogostejših arhetipov, ki se je pojavljal v številnih kulturah, je arhetip univerzalne ženske sile oziroma Velike Boginje.
Ta je bila pogosto prikazana kot tri ločene ženske figure oziroma boginje, ki so predstavljale življenjski cikel vsake ženske – Devica, Mati in Modra starka.«
Zanimivo je, da takšen opis ženske razodevajo tudi pripovedi, ki gredo iz roda v rod in so namenjene otrokom. Veliko simbolizma je v pravljicah in veliko živali ima svojo vlogo v povezovanju z ženskim ciklom.
Ženske imajo pogosto dvojno vlogo, saj smo nedolžne, lepe device ali vlogo dobre matere. Kot nasprotje pa je tukaj vloga čarovnice, ki je lahko lepa ali grda, a gre vedno za hudobno zapeljivko, ki izkorišča svojo ženskost.
V knjigi je simbolika lepo povezana tudi s pravljicama Sneguljčica in Trnuljčica.
Zgodovina je menstruacijo predstavila kot žensko prekletstvo, čeprav je v resnici darilo, ki je spodbudilo razvoj družbene strukture.
Usklajenost menstrualne cikličnosti z luninimi menami je kazala tudi povezavo žensk z božanskim, kajti ženske v sebi nosimo skrivnost življenja. Ženske smo tiste, ki ohranjamo življenja.
V knjigi boste srečale tudi boginje, maternica pa ima obliko čarobne posode.
Ne moremo pa niti mimo kače, ki je verjetno v mitologiji najmočnejša podoba. Tudi kača se namreč levi in obnavlja, je pa simbol svetlobe in teme, z njo pa so povezane številne boginje. Tudi Adam in Eva sta jo srečala.
Veliko zanimivih zgodb in simbolov je povezanih z menstrualnim ciklom, na trenutke vas bo knjiga resnično presenetila. Ko smo ženske vstopile v moški svet, smo prišle do intelektualnega napredka, a naše potrebe so ostale v ozadju. Še vedno moramo torej ozaveščati, kako pomembna je naša cikličnost v službi, poslovnem svetu, izobraževanju …
Kaj vse najdemo v knjigi?
Knjiga vas bo naučila, da mesečni cikel sestavljajo predovulacijsko, ovulacijsko, predmenstrualno in menstrualno obdobje. Obdobja so različna in faze potekajo drugače, tudi na nas vplivajo drugače, kar je v naši družbi še vedno prezrto, kljub temu da lahko rečemo, da so fizični vidiki menstruacije danes dokaj široko sprejeti.
V knjigi boste našle tudi vaje, ki vas bodo lepo vodile, da boste svoj cikel spoznale. Navodila za preprosto metodo, ki se ji reče Lunin koledarček, vam bodo pomagala, da boste ugotovile svojo raven energije, prepoznale svoja čustva, spremljale zdravje, spolnost, sanje in zunanje izraze v določeni fazi cikla.
Faze se med sabo pretakajo, gre za naravni ritem. Diagram, ki ga boste narisale, vam bo pomagal, da boste ugotovile, kakšne fizične spremembe občutite v določeni fazi in kakšne energije vas spremljajo. V ciklu so tudi štiri obdobja (Obdobje Matere, Zapeljivke, Starke in Device), ki so zelo logična, ko enkrat preberete, kaj pomenijo. Vse ima smisel in je precej naravno.
Ženske nosimo v sebi vedno nekaj temne in nekaj svetle energije, takšen je tudi naš cikel. Naša krvavitev pa še vedno nosi neko stigmo, saj poznate neprijeten občutek, da bi se krvavitev poznala na oblačilih, da bi drugi videli … Gre za proces, ki ga ne moremo nadzorovati in tudi tukaj lahko govorimo o stigmi, da smo ženske neobvladljive. Kri bi morala biti naravni znak lepote, a to ni in jo skrivamo s tamponi, kot da se ne dogaja. Sama vem, da takrat najraje izberem črna oblačila, tudi širša.
Ženske bi morale v resnici svoje življenje prilagoditi in svoj mesečni cikel izkoristiti, tako da je nam v prid. Poslušati sebe in se predati svojim ustvarjalnim energijam, kar lahko storimo tako, da smo čutne, kljub temu da je današnja družba narejena, da nam povsod postavlja pasti in nam to onemogoča. Me smo tiste, ki bi morale Luno vzeti za svojo zaveznico.
Knjiga vam bo pomagala, da boste svojo pravo naravo razumele in sprejele. Ko se bo to zgodilo pa bomo ženske lažje sprejele svojo vlogo in pričakovanja v sodobni družbi.
Današnje reklame so lep pokazatelj, kaj se pričakuje od žensk in kakšna je danes vloga moškega.
Ne glede na vse, kar se je dogajalo v zgodovini, kako miti prikazujejo ženske kot čarovnice in kaj se dogaja danes, me smo tiste, ki moramo v svet vnesti več ženskosti. Prepričana sem, da bo svet lepši, ko bomo to storile.
Recenzijo je prispevala Barbara Srečković Žlak, Nepremagljiva
