Branje in duševno zdravje
Z branjem si širimo obzorja in besedni zaklad. Tako so nas naučili v šoli in smo skozi življenje spoznali tudi sami. Različna literatura nam omogoča dostop do različnih vrst znanja in omogoča razvijanje svežih perspektiv. Vendar branje ne služi le nabiranju novih informacij. Ob branju se potapljamo v globine, plezamo na neslutene vrhove, se prebijamo skozi meglo, sočustvujemo s protagonistom, sovražimo njegovega nasprotnika ter se skupaj borimo in trpimo. Vse to razgibano doživljanje lahko zaobjema izkušnja ob dobri knjigi. Raziskave kažejo, da branje poleg intelektualne rasti prinaša širšo korist, ki se izraža tako na telesni kot tudi na duševni ravni.
Branje zmanjšuje vpliv stresa
Občutek potopljenosti v zgodbo, ki jo beremo, na naš notranji svet vpliva pomirjujoče, nudi nam občutek ugodja in povezanosti. Zgodba, ki nas ponese v vzporedno resničnost, nam omogoča pobeg od naše trenutne situacije ter nam da trenutek za kontemplacijo in sprostitev.
Študija iz leta 2009 je pokazala, da redno branje kakovostne vsebine pri udeležencih zmanjšuje pojav stresa za okoli 70 odstotkov. Že 6 minut branja je udeležencem prineslo znatno olajšanje, 30 minut branja pa naj bi bilo enako učinkovito pri soočanju s stresom kot vadba joge.
Spodbuja empatijo
Spoznavanje različnih življenjskih zgodb ljudi, četudi so izmišljene, spodbuja bralca k razumevanju in povezovanju svoje izkušnje z doživljanjem drugih. Knjige nam odpirajo svet, popeljejo nas iz našega okolja in nam predstavljajo druge realnosti. S pomočjo fantazijskih zgodb knjižnih junakov se naučimo lažje prepoznavati kompleksen notranji svet soljudi. Romani nam lahko na zelo jasen način predstavijo želje in hrepenenja drugih, ki so nam podobni ali različni, v vsakem primeru pa to pripomore k našemu funkcioniranju v medosebnih odnosih v resničnem svetu.
Nevroznanstvene študije pri posameznikih, ki redno berejo, opažajo večjo aktivnost v prefrontalnem režnju v možganih. Osebe, ki celo življenje redno berejo, imajo zato večjo zmožnost razumevanja različnih perspektiv in bolje razumejo družbene kontekste.
Krepi možgane
Branje od osebe zahteva določeno mero koncentracije. Brez osredotočenosti na besedilo je zgodbi praktično nemogoče slediti. Branje nas vabi, da se posvetimo le enemu opravilu hkrati, v nasprotju z zahtevami današnjega sveta, ki od nas zahteva t. i. »multitasking« oziroma izvajanje več nalog hkrati. Čeprav se v hitrem tempu današnjega sveta večopravilnost spodbuja in poveličuje, le-ta uničuje našo zmožnost usmerjanja pozornosti ter slabi produktivnost.
Pri starostnikih, ki so celo življenje redno brali in se ukvarjali z dejavnostmi, ki so spodbujale možgansko aktivnost, se je manj pogosto razvila Alzheimerjeva bolezen in demenca, so pokazale raziskave.
Biblioterapija kot pomoč pri soočanju s težavami v duševnem zdravju
Branje pri posamezniku krepi zmožnost introspekcije oziroma vpogleda vase, ki je ključen za soočanje z različnimi stiskami v duševnem zdravju. Psihoterapevti v psihoterapevtskem procesu priporočajo različne vrste knjig. Včasih se odločijo za strokovne knjige, filozofijo ali poezijo, najpogosteje pa priporočijo romane. Domišljijski romani namreč po raziskavah povečujejo zmožnost razumevanja in sočustvovanja z doživljanjem drugih in sebe. Biblioterapija se uporablja kot opora pri soočanju z različnimi življenjskimi krizami, težavah v medosebnih odnosih, pomaga pa tudi pri depresiji, anksioznosti, prehranjevalnih motnjah in odvisnosti.
Bralec se skozi zgodbo prek procesa identifikacije povezuje z določeno čustveno izkušnjo lika v zgodbi. Podobno izkušnjo morda doživlja sam in mu zgodba zato prinese občutek povezanosti ter podpore. Morda pa je zaradi obrambnih mehanizmov, ki jih je vzpostavil kot zaščito pred bolečino, določena čustva potlačil. Zgodba mu lahko nudi varen prostor, da pokuka v svoj skriti svet in ponovno vzpostavi stik z deli sebe, ki so zanj ogrožajoči in boleči. Ugotovitev, da njegove težave niso tako edinstvene in da podobno doživljajo tudi drugi, je lahko tolažilna in katarzična.
Psihoterapevti na spletnem mestu mojpsihoterapevt.si v sodelovanju z založbo Primus v mesecu novembru in decembru 2022 organizirajo webinar na temo duševnega zdravja.
11. 2022 ob 18. uri: Webinar s plesno-gibalno psihoterapevtko Saro Idzig
12. 2022 ob 18. uri: Webinar s psihoterapevtko otrok in mladostnikov Niko Rebec
Vabljeni, da spremljate našo Facebook stran ali se naročite na e-novice, kjer bomo kmalu objavili podrobne informacije o tematiki webinarjev.
Vljudno vabljeni!
Kristina Trstenjak, mojpsihoterapevt.si
