Diagnoza demenca. Kako naprej?

Diagnoza demenca. Kako naprej?

Ta zapis je namenjen vsem, ki se soočate z diagnozo demence. Mogoče se s to boleznijo spopadate kot svojci, mogoče kot sosedje, mogoče pa je to vaša diagnoza. Besedilo je namenjeno vsem, ki se vam življenje iz dneva v dan spreminja in vam, ki se soočate s težkimi preizkušnjami, spremembami in nepredvidljivimi situacijami, povezanimi s to boleznijo.



Pri demenci je upad vseh življenjskih funkcij hitrejši in enakomernejši glede na normalno staranje. Nobena od posameznih funkcij ni dobro ohranjena. Za to bolezen je značilna tudi slabitev socialnih in poklicnih spretnosti. Pojavljajo se motnje čustvenih, socialnih in kognitivnih funkcij. Zaradi demence trpijo motorične sposobnosti, miselne spretnosti in kratkoročni spomin. Oseba z demenco potrebuje predvsem pomoč pri skrbi zase in pomoč pri vsakdanjih opravilih.


Demenca je velika preizkušnja tako za osebo, ki zboli, kot tudi za njeno družino. Ti so doma soočeni z izzivi, s katerimi se do sedaj še niso srečevali. Najprej opazijo drobne spremembe, na podlagi katerih sklepajo, da se nekaj dogaja. Takrat si postavljajo številna vprašanja: Se to res dogaja? Kdaj moramo k zdravniku? Kaj sploh lahko naredimo? Prvi šok navadno sledi po diagnozi. Začnejo se izzivi na več nivojih – pri posamezniku, ki je dobil diagnozo, in pri njegovih družinskih članih, hkrati pa sledijo izzivi v vsakdanjem funkcioniranju celotne družine. Svojci se začnejo spraševati, kaj bodo lahko storili za bolno osebo. Demenca se odvija v treh stadijih in temu je treba prilagoditi tudi skrb za posameznika.


V podzavesti svojcev ostajajo številna vprašanja, o katerih običajno ne razmišljajo oz. o njih predvsem ne govorijo. Ta so na primer: Kako se s tem soočam jaz? Katere so moje skrbi? Kako je kar naenkrat spremeniti svoj življenjski slog? Kako vključiti to veliko skrb za starša/svojca v svoje življenje?


Pogosto se zgodi, da si ljudje vso skrb in odgovornost oprtajo na svoja ramena. A to breme je lahko poleg službe in družine prevelik zalogaj. Obremenjenost, povezana s skrbjo za drugega, lahko dolgoročno privede do izgorelosti. Skrb za posameznika ne pomeni, da moramo vse narediti sami. Lahko se dogovorimo s toplim, empatičnim, čutečim človekom, da bo obiskoval dementno osebo. Najamemo lahko negovalko ali negovalca, ki bo prevzel/a del skrbi.


Poiščite načine, da si olajšate svoje življenje. Še vedno si zaslužite čas zase in izjemno pomembno je, da si ga tudi vzamete.


Kajti če je vaš kozarec prazen, kako lahko potem kaj dotočite v drugega?

Ob misli na čas in skrb zase vas lahko prevzame krivda. A skrb zase ni sebična. Je del odgovornosti, ki jo imate do sebe. Bolje ko poskrbite zase, več lahko daste drugi osebi. Mogoče vam polurni sprehod, klepet s prijateljico ali popoldanski počitek omogočijo, da ste bolj mirni, strpni in prisotni. Človek z demenco ne zmore fleksibilnosti in prilagajanja. Zmorete jo vi. Zato je pomembno, da skrbite zase, da se vi dobro počutite – saj lahko le tako pristopate k osebi, ki vas potrebuje. Nič ni narobe, če si kdaj rečete, da ne zmorete vsega. Celo zaželeno je, da koga prosite, da vam pomaga pri kosilu, pospravljanju stanovanja, mogoče prevzame skrb za dementno osebo za en dan, da si vi lahko vzamete prost dan s svojim partnerjem.  


Ta velika skrb od vas zahteva veliko energije in srčnosti. Pomembno je, da v tem procesu ne pozabite nase. Na tiste drobne trenutke, ki vas polnijo. Ne pozabite na stik, ki ga lahko vzpostavite z dementno osebo in vam bo dal vedeti, da ste še vedno povezani. Morda je to dotik roke ali pa trenutek, ko se vajine oči srečajo. Da bi lahko poskrbeli za druge, ne pozabite najprej poskrbeti zase.


Knjiga Dobro jutro demenca nas popelje v svet demence – v svet bolezni, s katero se dandanes vse bolj srečujemo, saj se življenjska doba prebivalstva daljša. Priporočam jo vsem tistim, ki se srečujete s to boleznijo. Avtorica diagnozo demence predstavi na razumljiv način, hkrati pa ponudi veliko idej, kako se z njo soočati. V knjigo so vtkane zgodbe resničnih ljudi, kar vam lahko prinese veliko olajšanje, saj vam da vedeti, da to ni nekaj, kar se dogaja le vam. Avtorica demenco predstavi z več zornih kotov – od medicinske razlage do faz demence ter potreb v vsakem obdobju bolezni. Predvsem pa nas nauči, kako pristopati do osebe z demenco tako, da ob tem ohranjamo njeno dostojanstvo in spoštovanje.

 

 

Elizabeta Dornik Hribar

BA.pth., spec. sistemske psihoterapije., Integritas

elizabeta_paic_dornik_specialistka_druzinske_terapije
Sorodni članki
Tudi danes mnogi delovni terapevti in strokovnjaki s področja likovnega, umetniškega in kreativnega izražanja uporabljajo barvanje kot terapevtsko orodje za pomoč odraslim, starostnikom ter osebam v začetni ali vmesni fazi demence, pri zmanjšanju stresa, izražanju čustev in izboljšanju duševnega počutja ter vedenja...
© 2021 Založba Primus d.o.o. Vse pravice pridržane.