Zakaj je pisanje dnevnika tako globoko zdravilno?

V tem zapisu je pisanje dnevnika predstavljeno kot zrcalo. Ko prvič pogledamo vanj, prazne strani strmijo v nas z zloveščo praznostjo. Če pa zremo vanj še naprej in zaupamo v to, čemur Rilke pravi »možnost, da je«, postopno ugledamo obraz, ki zre nazaj v nas. Če stojimo goli, zrcalo odseva stvari takšne, kakršne so.

Zrcalo ni samo odsev

Beseda zrcalo v latinščini pomeni čudenje in radovednost. Je prinašalec skrivne radosti, pomaga nam razplesti notranji in zunanji svet ter nam omogoči objektivnost, da se lahko smejemo sebi.

Večurno sedenje v samoti, ko odstranjujemo samoprevare, umetno ustvarjeno samopomilovanje in samopoveličevalno pohabljanje, vzpostavi z erosom prežeto povezavo med zavednim in nezavednim svetom na način, ki spaja oba. Zrcalo nam omogoči, da svojo resničnost prenesemo v drug svet, v svet nezavednega, ter odkrijemo odnos s svojo lastno dušo.

Pisanje dnevnika je način sprejemanja odgovornosti za odkri¬vanje tega, kdo je JAZ SEM.

Pisanje dnevnika nas spodbuja, da postanemo resnični

Soočanje z našimi temnimi platmi je boleče. Precej lažje je vedeti le nekaj stvari in ne vsega. Lažje se obrnemo proč od svojega lastnega močvirja tesnobnosti in agresivnosti ter rečemo: »Saj je vseeno. Imam prijatelje. Dobro sem prilagojena za opravljanje svoje službe. Vsi me imajo radi.«

A zrcalo je neizprosno. Pravi: »Ni vseeno. Če ne izkušaš življenja, ni vseeno. Kje je bil danes tvoj lastni smeh? Kje so tvoje solze? Zakaj si se izdala? Nimaš poguma za soočenje s svojo lastno resnico? Dokler ostajaš ujeta v tisti popolni podobi, ti je usojeno, da boš do konca življenja starogrški vrč. Ti popolnoma mirna, neskrunjena družabnica!« To je glas temne boginje, ki nas spodbuja, da postanemo resnični.

Ko smo pod vplivom določenega razpoloženja, je to čas za pisanje – izlijmo nezavedno.

Šele ko se lahko v celoti izrazimo, smo lahko prisotni ob drugih, čutimo njihovo podporo in smo se zmožni soočiti z vsemi mogočimi čustvenimi vzponi in padci. Doživljanje čustev ob drugi osebi nam omogoča komunikacijo z vsem, kar smo – s telesom, umom in dušo – ter razvijanje »utelešene« čustvene povezave, potrebne za globoke, pristne odnose.

Povežite se s svojim notranjim otrokom

Da bi prepoznali svoje čustvene potrebe in poskrbeli zanje v svojih odnosih, moramo najprej sprejeti dejstvo, da čustva sploh imamo.

Morda se vam to zdi očitno, vendar smo mnogi povsem izgubili vez s svojim telesom in se svojih čustev niti ne zavedamo.

Pisanje dnevnika omogoči, da zadovoljimo potrebo po tem, da bi izlili svoje srce

Večini ljudi se intimnost zdi zelo težavna, celo intimnost do njih samih. Ker je srž analize odvisna od te intimnosti, je pisanje dnevnika ključno za prepoznavanje tistih delov naše osebnosti, ki se jim izogibamo. Nezavedno potrebuje oko zavedanja; zavedanje potrebuje energijo nezavednega. Pisanje omogoči ta preplet.

Če se počutim »iz sebe«, »meter za seboj« ali »pred seboj«, to pomeni, da se je kompleks aktiviral. Če pišem, ko sem v primežu tega razpoloženja, in zapišem vse, kar se izlije iz mene, se lahko pozneje, ko ima nadzor spet ego, vrnem k zapisom; lahko jih preučim in ugotovim, kako kompleks vpliva na moje vedenje. Lahko prepoznam, kaj ga aktivira, in prepoznam točko, na kateri gre ego »skozi ogledalo« v nezavedno. Če zgolj izlivamo stvari iz sebe, ne da bi razmišljali o njih, se to sprevrže v čisto samopomilovanje, ki zgolj napaja kompleks. Manj nadzora ko ima ego, bolj se razbohoti kompleks.

Ženske se s pisanjem dnevnika osredotočamo na sedanji trenutek

Ženska skrivnost živi v sedanjem trenutku.

Njene energije so osredotočene na to, kar se dogaja prav zdaj – spominčica v rosi, vonj po mokrem boru, oklevajoča dlan – vse se enkratno spaja v sedanji trenutek. Sprosti se v popolni osredotočenosti in je. Ženski energiji se ni treba hraniti za mogočni trenutek v prihodnosti, prav tako ji ni treba žalovati zaradi izgubljenega trenutka v preteklosti. Ničesar ne zadržuje. Zdaj je vse, kar obstaja.

Tudi tu smo priča pravi skrivnosti telesa v gibanju. Vsak trenutek gibanja je trenutek ustvarjanja. Dotakniti se tega trenutka, ozavestiti gib, pomeni biti v stiku s samo sržjo Biti, obenem pa jo prepoznamo v gesti, ki je sama Bit. V Biti odmeva DA, izrečen Boginji.

Če ne iščete priročnikov s hitrimi rešitvami, temveč poglobljeno, simbolno in osebno delo o počasnem notranjem preobražanju, ne spreglejte knjige Zasvojenost s popolnostjo.