7 knjig za nov začetek: zakaj je september najboljši čas za spremembe
Januar ima sloves meseca novih začetkov. Takrat sprejemamo zaobljube, si postavljamo cilje in razmišljamo, kaj bomo v novem letu počeli drugače. Toda september je morda še boljši čas za uvajanje novih navad in sprememb, saj že sam po sebi prinaša občutek novega začetka.
Ta občutek poznamo že iz otroštva: novi zvezki, nov urnik, vrnitev v šolske klopi in občutek, da se začenja novo poglavje. Čeprav so šolska leta za marsikoga že daleč, se s koncem poletja še vedno zgodi nekaj podobnega. Dopusti se končujejo, dnevi dobivajo bolj ustaljen ritem in življenje se počasi vrača v svoje tirnice.
Prav zato je september odličen čas, da se vprašamo, česa si želimo v prihodnjih mesecih več – in česa morda nekoliko manj. Več časa zase? Manj časa pred zasloni? Več miru? Boljšo skrb za telo in zdravje?
Za nov začetek ne potrebujemo dolgega seznama zaobljub. Včasih je dovolj ena dobra odločitev, majhna sprememba vsakodnevne rutine ali nova ideja, zaradi katere na nekaj pogledamo drugače. Izbrali smo sedem knjig za sedem takšnih novih začetkov.
Korak za korakom do več sproščenosti v družabnih situacijah
Po brezskrbnih poletnih tednih se septembra znova vračamo med sodelavce, znance in prijatelje, na sestanke, dogodke in druge družabne obveznosti. Za nekoga je to prijetna vrnitev v običajni ritem, za drugega pa lahko že misel na pogovor z neznancem ali druženje v večji skupini povzroči precejšnjo stisko.
Knjiga Osvobodite se socialne anksioznosti ponuja praktične strategije, s katerimi lahko postopoma premagujemo strah pred družbenimi situacijami, lažje navezujemo stike, sodelujemo v pogovorih in bolj samozavestno izražamo svoje mnenje. Ne gre za to, da moramo čez noč postati najbolj družabna oseba v prostoru, temveč da z majhnimi koraki začnemo širiti svet, ki ga je strah morda predolgo omejeval.
Poskrbimo za dolgotrajno zdravje
O zdravju pogosto začnemo zares razmišljati šele takrat, ko nas telo opozori, da nekaj ni v redu. Toda to, kako zdravi in vitalni bomo čez desetletja, se v veliki meri gradi z odločitvami, ki jih sprejemamo veliko prej.
Dr. Peter Attia v knjigi Živimo dlje ne razmišlja o zdravju samo v smislu, kako si podaljšati življenje. Pomembno namreč ni samo to, koliko let bomo živeli, ampak tudi, kako bomo ta leta preživeli. V tej svetovni uspešnici obravnava gibanje, prehrano, spanje, presnovno zdravje in druge dejavnike, s katerimi lahko že danes naredimo nekaj za čim daljše ohranjanje zdravja in kakovosti življenja.
Zares prisluhnimo svojemu telesu
Ljudje veliko časa preživimo v svojih mislih. Načrtujemo, analiziramo, rešujemo težave in hitimo od ene obveznosti do druge, medtem ko sporočila telesa pogosto opazimo šele, ko postanejo dovolj glasna, da jih ne moremo več preslišati.
Vaje za stik s telesom vabijo k drugačnemu odnosu do sebe. S praktičnimi vajami pomagajo razvijati zavedanje telesnih občutkov, čustev in potreb ter ponovno vzpostaviti stik s telesom. To je nekoliko drugačen septembrski novi začetek. Ne zahteva novega urnika ali dolgega seznama ciljev, temveč predvsem to, da se vsake toliko ustavimo in svojo pozornost iz zunanjega sveta usmerimo navznoter.
Odložimo telefon in si vzemimo čas zase
Mnogi telefon vzamejo v roke, še preden vstanejo iz postelje. Pogledajo sporočila, preverijo elektronsko pošto, preletijo novice in družbena omrežja, čez dan pa se k zaslonu vračajo skoraj samodejno. Zvečer lahko ugotovijo, da so mu namenili veliko več časa in pozornosti, kot so nameravali.
Če to velja tudi za vas, vas Privoščite si odklop vabi k bolj zavestnemu odnosu z digitalnim svetom – takšnemu, v katerem tehnologijo uporabljamo mi, namesto da bi ta upravljala našo pozornost. Ne gre za to, da bi se morali odpovedati sodobni tehnologiji, temveč da premislimo, koliko prostora ji želimo nameniti. Ko septembra na novo vzpostavljamo vsakodnevno rutino, je to odlična priložnost, da spremenimo tudi svoje digitalne navade.
Postavimo meje brez slabe vesti
Reči ne se sliši preprosto, v resničnem življenju pa je lahko presenetljivo težko. Nočemo razočarati drugih, želimo se izogniti konfliktu ali pa smo se navadili, da njihove potrebe postavljamo pred svoje.
Mojstrica mej pokaže, da postavljanje meja ni sebično. Pomaga nam prepoznati svoje potrebe, jasno povedati, kaj nam ustreza in kaj ne, ter postavljati meje brez nenehnega občutka krivde. Nov začetek je lahko tudi odločitev, da svojega časa in energije ne namenjamo več stvarem, ki jih v resnici ne želimo.
Pustimo drugim, da so, kar so
Koliko časa porabimo za razmišljanje o tem, kaj drugi počnejo, govorijo in mislijo? Želimo si, da bi ravnali drugače, nas razumeli bolje ali sprejeli drugačne odločitve. Ob tem svojo energijo pogosto usmerjamo prav tja, kjer imamo najmanj nadzora.
Mel Robbins v knjižni uspešnici Teorija naj izhaja iz presenetljivo preproste ideje: naj. Naj drugi mislijo, kar mislijo. Naj sprejemajo svoje odločitve. Naj pokažejo, kdo so. Ko nehamo poskušati nadzorovati vedenje in odzive drugih, lahko svojo pozornost vrnemo tja, kjer imamo dejansko moč – k sebi, svojim odločitvam in svojemu življenju.
Vzemimo si več časa za tišino
September nas hitro potegne nazaj v hiter vsakdan. Koledar se polni, obveznosti se kopičijo, informacije prihajajo z vseh strani, naše misli pa pogosto tečejo še dolgo po tem, ko bi se dan moral končati. Toda nov začetek ni nujno samo odločitev, da bomo počeli več. Lahko je tudi odločitev, da bomo v dnevu ustvarili več prostora za tišino.
Radost meditacije te prakse ne predstavlja kot še ene naloge na seznamu obveznosti, temveč kot priložnost za več navzočnosti, zavedanja in notranjega miru. Bralca postopoma vodi v prakso meditacije in pokaže, da je umirjanje uma lahko nekaj, v čemer sčasoma najdemo tudi veselje.
