Recenzija knjiga Blaženi možgani
V knjigi Blaženi možgani avtor Dawson Church opiše vrsto katastrof (požar, fizična poškodba in finančna polomija), ki jih je doživel med pisanjem te knjige. Ne glede na vse dogodke, pa avtor vztrajno vadi svoje tehnike, ki jih podrobno opiše tudi v predstavljeni knjigi. Informacije podaja preko različnih raziskav nevroznanosti in nam s tem ustvari boljšo sliko o tem, kako lahko osrečimo svoje možgane, ne glede na situacijo, v kateri smo.
“Pomembnih stvari – ljubezni, povezanosti, sočutja, zavedanja, zaupanja, vere – ni mogoče uničiti.” - Dawson Church
Blaženi možgani
Knjiga Blaženi možgani opisuje in predstavi tako osebne izkušnje avtorja z meditacijo kot znanstvene raziskave, ki jasno dokazujejo, da so se naši možgani sposobni preoblikovati.
Meditacija lahko izboljša delovanje možganov in osebi povrne pozitivno razpoloženje. Bolj, kot je naša meditacija redna, bolj hitro in obsežno se možgani spreminjajo, vsak od nas pa ima popolni nadzor nad procesom.
Človeški možgani so osupljiv organ.
Možgane sestavlja 75 % vode. Od preostale četrtine je 60 % maščobe. Možgani predstavljajo 2 % telesne teže, a porabijo petino vaše energije. Da bi si zagotovili toliko energije, imajo približno 160.000 kilometrov krvnih žil, skozi katere vsrkajo petino kisika, ki ga dobi telo. Ustvarijo do 32 vatov elektrike, s čimer bi lahko razsvetlili sobo.
Nevroplastičnost – ne, možgani niso plastični!
Nevroplastičnost oz. plastičnost je sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo.
Na podlagi novih izkušenj ter učenjem novih spretnosti (vseživljenjsko učenje), možgani prerazporejajo živčne poti. Da se lahko učimo, oziroma si zapomnimo nove spretnosti, morajo v možganih neprestano potekati funkcijske spremembe. Te spremembe pa predstavljajo novo znanje.
Največji vpliv na plastičnost ima posameznikovo okolje. Možgane namreč oblikujejo značilnosti posameznikovega okolja. V knjigi Blaženi možgani je predstavljena izredno zanimiva raziskava nevroznanstvenice Marian Diamond; preučevanje podgan in izreden vpliv njihovega fizičnega okolja na njihovo možgansko skorjo.
Možgani se lahko razvijajo do konca življenja, v stanju blaženosti pa se tudi počasneje starajo.
Plastičnost vpliva tudi na “popravljanje” poškodovanih možganov. Plastične spremembe poškodovanih možganov so usmerjene v večanje funkcije zdravega dela možganov, ki naj bi nadomestil funkcijo okvarjenega dela.
Kateri deli možganov se spreminjajo z vadbo meditacije?
Amigdala, hipokampus, talamus in druge strukture v srednjih možganih, ki nadzorujejo čustvovanje. Ključno vplivajo na stres, sprostitev, spomin in učenje.
Ter kavdatno jedro, ki sodeluje pri shranjevanju in predelovanju spominov. Ključno vpliva na to, kako se možgani učijo – s povratnimi informacijami v zvezi s preteklimi izkušnjami vpliva na trenutno počutje. Z meditacijo pa rastejo tudi druga področja možganov. Več si preberite v poglavju: Kako z umom spremiti možgane.
Nismo obsojeni na možgane jamskega človeka s katerimi nas je “opremila” evolucija. Z vadbo lahko dele možganov razvijemo.
Vsi nenehno spreminjamo svoje možgane.
Glavna tema knjige Blaženi možgani so spremembe, ki jih povzroča meditacija, dejansko pa možgane spremeni vse, kar počnemo. Vse, čemur namenjamo pozornost, pošilja signale po nevronskih poteh. Vredno si je zapomniti in ozavestiti, da želimo možgane preoblikovati tako, da bomo zaznali radost, ne zagrenjenost (v večini primerov na žalost možgani samodejno zaznavajo prav to).
Recenzijo je napisala Petra Boh, univ. dipl. soc. del., eDemenca.
