Živeti po zgledu vode
Nekje za bliščem hollywooda in kultom osebnosti Brucea Leeja, ki sta nam v spomin vtisnila njegovo izklesano telo in mojstrstvo v borilni veščini, se je skrivala nadvse skromna, inteligentna, ustvarjalna, spretna in za učenje motivirana oseba. Res je, da ga zgodovina pomni kot igralca in borca, vendar je bil vse prej kot to; bil je filozof s potencialom, ki pa na žalost ni bil nikoli priznan.
Razpet med filozofijo, borilnimi veščinami in igralstvom
Čeprav je Bruce umrl, ko je imela komaj štiri leta, in zato niti ni mogla spoznati njegove prave narave, je ta čas zadostoval, da si je Shannon kljub bežnim spominom lahko ustvarila občutke in predstavo o svojem očetu in kot naslednica nadaljevala z urejanjem njegove filozofske zapuščine. Ne gre se slepiti in spregledati dejstva, da je bilo njeno otroštvo zaradi očetove slave ujeto v izzive pri oblikovanju osebnosti ter prepredeno s konflikti, bolečino in ljubosumjem, toda pomembneje je, da niso zbledeli spomini na vse tisto najlepše, prijetno in modrostno.
Bruce je slovel po svoji izjemni življenjski energiji, ki jo je zaznamovala poglobljena filozofska miselnost, katero je razvijal vse od svojih mladostniških let, ko je bil študent filozofije. Ujet je bil nekje med perfekcionizmom, neizprosno disciplino in vsega občudovanja vredno delovno etiko ter na drugi strani nežnostjo, ljubeznijo in sočutjem. Njegova prizadevanja, h katerim je prav tako zavzeto spodbujal tudi druge, so bila usmerjena v spoznavanje svojega uma in samouresničevanju. S tem naj bi se človeku razjasnil smisel njegovega obstoja, to pa naj bi vanj vneslo še več moči za obvladovanje težav ter neopisljiv notranji mir in radost.
Simbolika vode kot življenjsko vodilo
Bruce je svojo življenjsko filozofijo, zgrajeno na simboliki vode, prenesel v vsak segment svojega življenja. Podobno kot voda naj bi tudi človek imel vso nežnost in prožnost, da se prilagaja, a hkrati v sebi nosi neizmerno moč, ki ga dela neustavljivega. Zanj je to predstavljalo vrhunec.
Kot voda je tudi naše življenje večno gibanje, polno nepredvidljivosti, v katerem ni nič stalno. Prav zato je Bruce trdno stal za prepričanjem, da je nesmiselno dopustiti umu oblikovati stroga pravila, po katerih bi živeli, saj nas bi ta le ogradila z lastnimi pričakovanji in predvidevanji, s tem pa bi postali nepretočni. Sprejemati življenje nevtralno in brez pričakovanj nam prinese veliko več prijetnih presenečenj in jasnega videnja, saj svojih preferenc ne projiciramo na izkušnjo, ki jo doživljamo.
Človekova zasičenost z naučenim in ustaljenim mu onemogoča prepotreben prostor za učenje, zato je prispodoba skodelice, ki jo je treba izprazniti, eden glavnih Bruceovih pozivov v filozofskih razmislekih o vodi. Človek mora izprazniti svoj um in ustvariti praznino, da bi lahko brez sodb sprejemal vse novo. Izkušnja, ki jo bomo s tem pridobili, bo veliko prijetnejša in jasnejša, saj bomo stvari končno lahko videli takšne, kot v resnici so. Živeti v praznini prinese več občutka varnosti, moči, avtentičnosti in pretočnosti.
Biti radovednega duha in se vedno zavedati situacije
Bruce je bil znan kot večni učenec, saj je s svojim radovednim duhom nenehno stremel k odkrivanju lastnih spoznanj in nevednosti. Poudarek pri tem je prav na lastnih spoznanjih in nevednosti, saj je bil mnenja, da bi moral vsak najti svojo pot in izkušnje, iz katerih se lahko največ nauči.
A da bi iz tega lahko potegnili največ, je treba utišati svoj ego, ki nam narekuje delovanje po pričakovanjih drugih, ter ostati pretočen, odprt za učenje in premagati strah, ki se ob tem pojavi. Če nam to uspe, je občutek svobode zagotovljen.
Zgodi se lahko, da nas bodo naša prepričanja in predstave zasidrali v pričakovanja, katerih morebitni zlom bomo občutili kot izgubo nadzora in poraženost. Vendar nič ne de, ključno v teh situacijah bo, kako se bomo odzvali nanje. Namesto da bi se ujeli v past pretiranega premišljevanja, kar je za človeka tako običajno, je treba znati zbrati moči in se hitro pobrati. Misli je treba osredotočiti na sedanji trenutek, na to, kar je, ter delovati in preprosto iti naprej.
Le čemu tekmovalnost, raje najdi notranji mir
Čeprav Brucea bralčeve misli povezujejo s premagovanjem tekmecev, sam ni verjel v tekmovalnost. Že drži, da smo lahko hvaležni za svoje nasprotnike, ki nas izzivajo, saj nam s tem nastavljajo ogledalo, ki nam pomaga odkrivati naše šibkosti, a to ni tisto, kar je bilo zanj tako zelo pomembno.
Voda ne tekmuje s svojim okoljem, temveč sobiva z njim, zato je Bruce v skladu s svojo življenjsko filozofijo veliko raje imel povezovanje in prijateljstvo. Sledil je načelu: najprej človek. Tekmovanja človeka prisilijo v osredotočanje na dogajanja zunaj njega, to pa vodi v primerjanje in obsojanje, kar pa zgolj ruši naš notranji mir. Če tekmujete, tekmujte sami s seboj, da bi bili najboljši, in to je tudi vse.
Raje kot da v življenju stremiš k tekmovanju, kopičenju in si želiš vedno več, si prizadevaj biti manj. Čeprav se to sprva zdi še kako težko in celo nesmiselno, čas obrodi sadove in ta »manj« postane »več«. Več miru, boljše zdravje, več celovitosti in več prisotnosti.
Zgled za naslednje generacije
Bruce se je branil slabih človeških navad, kot so tarnanje, obsojanje in prelaganje odgovornosti. Raje kot to se je poln optimizma in entuziazma, ki ga je tako zelo navdajal, spoprijemal s kakršnimi koli izzivi. Poznal je svojo pot in natančno je vedel, kam in kako mora usmerjati svojo pozornost in energijo, da bi dosegel cilje, v katere je tako srčno verjel.
In prav zaradi takšnega odnosa in miselnosti je pokazal svojo moč in svobodo ter poskrbel, da bo ostal idol in zgled vsem prihodnjim generacijam, ki se bodo srečale z njegovo mislijo.
Blog zapis je prispeval Jure Lenarčič
