Ali poznate svoj slog navezanosti?

Življenje je včasih težko. Ni pomembno, kdo ste. Vsakdo neizogibno trči ob izzive in težave, ki jih ni mogoče nadzorovati. Če ste dovolj dolgo na svetu, ste gotovo doživeli nesoglasja, izgubo ali zlorabo, ločitev ali bolezen, prometno nesrečo ali okoljsko katastrofo ali vojno ali kdo ve kaj.

Včasih nas ti dogodki tako preplavijo, da nismo sposobni niti odzvati se nanje. Ne moremo preprečiti, da bi se dogajali: so del človeškega. Da je vse skupaj še bolj zapleteno, nove epigenetske študije kažejo, da tako rekoč dedujemo boje svojih prednikov.

Zakaj je pomembno poznati svoj slog navezanosti?

Če vemo več o svojih vzorcih navezanosti in jih proučimo prijazno in pronicljivo, začnemo jemati stvari manj osebno in smo bolj sočutni do sebe in drugih. Seznanimo se s svojo zgodovino navezanosti skozi nove – upamo, da bolj blage – leče in bolj razumemo, kako se določeni vzorci v našem življenju ponavljajo.

Ko dojamemo, koliko vsega, kar se nam dogaja v naših odraslih odnosih, izvira iz naših zgodnjih interakcij, ki se jih sploh ne spomnimo, lahko odložimo del krivde, ki jo nalagamo sebi in drugim za stiske v odnosih, ki se neizogibno pojavljajo. Razumevanje samih sebe nas osvobaja, tako da lahko razumemo druge, to pa nam pomaga bolje prepoznavati, kaj prestajajo.

Naravna želja našega živčnega sistema in možganov so zdravo okolje in zdravi odnosi, tako da z usmeritvijo k varni navezanosti damo možganom več prilagoditvenih možnosti, med katerimi lahko izbirajo.

Ljudje razvijemo različne sloge navezanosti

Človeški sistem navezovanja je prirojen, biološki in naraven proces, povezan z vsem, kar v življenju počnemo, zlasti ko gre za odnose z drugimi. Čeprav stremimo k varni navezanosti, je treba opomniti, da se je naš slog navezanosti v življenju razvil zato, da nam zagotovi varnost. Celo ne-varni vzorci navezovanja so nastali za to, da nam pomagajo prestati nevarne situacije, in nobeden od teh slogov ni zabetoniran.

Varna navezanost

Varno navezani ljudje so odraščali z veliko ljubezni in podpore dosledno odzivnih skrbnikov.

Kot odrasli so medsebojno odvisni, z drugimi se povezujejo zdravo, vsem v korist. Dobro jim je, če so v zvezi ali sami. Zmorejo razmišljati prožno, zaznavajo paleto možnosti, z lahkoto sprejemajo razlike in rešujejo spore brez dramatiziranja. Ponotranjajo ljubezen, ki jo čutijo od drugih, in zlahka odpuščajo.

Izogibajoča se navezanost

Ljudje s tem slogom navezanosti težijo k temu, da intimnosti ne pustijo blizu ali pa zmanjšujejo pomen odnosov. Ti ljudje so bili pogosto zanemarjani. Kot otroke so jih starši ali skrbniki prepogosto puščali same, jih zavračali in niso bili dovolj navzoči (ali pa so bili le, kadar so jih učili kakega opravila). Izogibajoče osebe so se odklopile oz. namestile zavoro na svoj sistem navezovanja, tako da je zanje silno pomembno ponovno povezovanje z drugimi na varen in zdrav način.

Preokupirana navezanost

Ljudi z ambivalentno prilagoditvijo muči huda tesnoba glede vprašanja, ali bodo njihove potrebe zadovoljene oziroma ali se bodo počutili varno, ker bodo ljubljeni oz. vredni ljubezni. Starši so jim morda izkazovali ljubezen, vendar kot otroci niso nikoli vedeli, ali bo starše kaj odvrnilo in jim bodo spodnesli tla pod nogami. Njihova skrb je bila nepredvidljiva ali pa močno prekinjana. Nadvse občutljivi so za ponižanja, za najmanjšo sled zapuščanja, kar njihov sistem navezovanja priganja v skrajnost.

V svojih odraslih odnosih so pogosto žalostni, razočarani ali jezni, ker slutijo grozečo neizogibnost zapustitve. Prepričani so, da se bliža, še preden se sploh kaj zgodi. Za ambivalentne sta poglavitna doslednost in ponovno zagotavljanje varnosti.

Neorganizirana navezanost

Za to slog navezanosti je značilen pretiran strah, sam namen tega navezovalnega sistema pa nasprotuje nagonu, da v nevarnosti preživimo. Kadar je otrok v stresu, bolan ali prestrašen, povsem naravno išče tolažbo in varstvo pri ljubečem roditelju. Kaj pa, če je ta vir strahu in stiske?

Ljudje s tem slogom se radi zataknejo v občutku ogroženosti ali/in nihajo med izogibanjem in ambivalentnostjo brez prepoznavnega vzorca. Pogosto trpijo zaradi psihološke in telesne zmedenosti. Zgodi se, da se dezorganizirani starši bojijo svojih lastnih otrok. Kot otroci so videli svoje starše kot grozeče ali pa so starši zaradi svojih lastnih nerazrešenih travm kratko in malo oddajali ozračje strahu in groze. Dezorganizirani ljudje so pogosto čustveno neregulirani, nenadoma se razburijo ali pa disociirajo in izklopijo.

Ljudje s tem slogom navezanosti se nagibljejo k izjemni nemirnosti, zato je zanje najbolj pomembno, da si znova pridobijo temeljni občutek za regulacijo in sorazmerno varnost.

Svoj slog navezanosti lahko spremenite

Vsi se rodimo z neverjetno sposobnostjo, da preživimo, ozdravimo in uspemo, prav zato pa smo tudi prišli tako daleč. Za to smo ustvarjeni. Kadar nas zadene travma ali pa smo doživeli veliko ran v odnosih, se počutimo, kakor da bi bili popolnoma ločeni – kakor da bi bili drobcen jaz, odrezan in čisto sam, kakor da bi v svojem majcenem mehurčku lebdeli naokoli po morju gorja, odrezani od vseh in vsega.

Naše naloga je, da počimo ta namišljeni mehurček ali pa vsaj zgradimo mostove, ki nas bodo povezali z drugimi, ki jim je mar za nas.

Več o tem, kako ustvariti globoke in trajne intimne odnose, pa preberite v knjigi Moč navezanosti.