Napisano na papir: Kako nadaljevati, ko izgubiš najdražjo?

Frodo Baggins se na koncu trilogije Gospodar prstanov, izjemno dolgega, epopejskega, napetega popotovanja sprašuje, kako sploh nadaljevati. Ker je citat tako čudovit, ga bom navedla kar v celoti in originalu: »How do you pick up the threads of an old life? How do you go on, when in your heart you begin to understand ... there is no going back? There are some things that time cannot mend. Some hurts that go too deep, that have taken hold.« Vendar se o tem enakem vprašanju nisem spraševala po ponovnem prebiranju (ali gledanju) Tolkienove uspešnice, temveč nove knjige iz zbirke Avtorji, ki jo je napisala Katja Bricman in nosi naslov Napisano na papir: Ko se zaveš minljivosti življenja.

Katja in Andreja sta bili sestri – ne le biološko in telesno, temveč predvsem duhovno. Bili sta tako povezani, kot Katja opiše v knjigi, da sta se poznali do zadnjega kotička srca, duha in telesa. Vendar je Katja po dolgi in naporni Andrejini bolezni ostala sama.

In kako nadaljevati, ko si osamljen, je ena izmed glavnih tem tega čutnega romana, ki je v prvi vrsti hvalnica sestrskemu odnosu.

Prvi del je namreč namenjen opisovanju njunega otroštva v zadnjih letih Jugoslavije: kje so dopustovali, kako sta spoznali prve ljubezni, kakšno glasbo sta poslušali, kakšne skrbi so ju pestile in kako sta očetu požrli še tiste zadnje živce in poskrbeli, da so mu izpadli še zadnji lasje.

Drugi del pripovedi vam bo priklical solze v oči – Andreja se neutrudno bori, a bolezen ne popušča. Zgodba se počasi prepleta v tretji del, osamljenost, nato samoto in se osredotoči na bistvena vprašanja, ki si jih zastavlja tisti, ki ostane sam. Katja, ki se poklicno ukvarja s psihoterapijo in vzgojo, razmišlja o smislu obstoja, naši vezi z Bogom in vprašanju minljivosti. Je to tukaj res vse? Nas čaka še več? Čemu to trpljenje in kakšen je smisel? Zakaj Bog to dopusti? Kako izpustiti? Se sploh res da iti naprej?

Iskrena pripoved se vas bo dotaknila že na prvih straneh. Tisti, ki tako čistega odnosa še niste doživeli, si boste srčno želeli izkusiti to pristno ljubezen, ki nas povzdigne nad golo nagonskost. Tisti, ki veste, o čem govori, pa boste razumeli, zakaj moramo ceniti sedanji, trenutek, tukaj in zdaj, ko smo skupaj.

Spomini so vse, kar imamo, in niti čas nam jih ne more vzeti.

Pripravite se na branje, ki je v jedru osebna izpoved in gotovo tudi duhovna terapija za pisateljico, a zaradi odličnih vprašanj, premislekov, pogledov in avtoričine osebne rasti ponuja še veliko več. Je oda preživetju. In pa predvsem hvalnica življenju. Ne obstoju, temveč življenju. Saj kot poudari – ne štejejo leta življenja, temveč življenje v teh letih.

- Ajda Vodlan

Če iščete branje, ki je hkrati iskreno, ganljivo in boleče resnično, potem je roman Napisano na papir prava izbira za vas.