Priznana komunikatorka z živalmi razloži, kako se soočiti z bolečino ob izgubi hišnega ljubljenčka

Soočanje z izgubo ljubljenčka, ki smo ga imeli neskončno radi, je nedvomno eden najtežjih izzivov v življenju. Pogosto se zdi, kot da je bolečina hujša, kot jo zmoremo prenesti. Doživljamo široko paleto nepričakovanih občutkov, od zanikanja, šoka, jeze, krivde in nejevere do globoke žalosti.
Toda vaš domači ljubljenček vas ima neizmerno rad in si želi, da čim prej najdete pot k okrevanju. Bdi nad vami in vam zvesto stoji ob strani, medtem ko stopate skozi različne faze žalovanja.
Kaj je in kaj ni žalovanje?
Žalovanje opredeljujemo kot normalen in naraven odziv posameznika na vsako večjo izgubo. Sprožilcev žalovanja je veliko, na primer izguba službe ali prekinitev zveze, vendar sta izguba ljubljene osebe ali domačega ljubljenčka med največjimi.
Žalovanje ni bolezen ali zdravstveno stanje. Prav tako ni patološko stanje ali motnja osebnosti. Žalovanje ni vrsta depresije; natančneje rečeno, žalovanje lahko sproži depresijo. Ni znamenje naše šibkosti ali izraz nemočnega značaja. Kadar doživimo veliko izgubo, si je težko opomoči.
Žalovanje ni mišljeno kot končna postaja duše, ampak kot kraj počitka, kjer si srce odpočije, preden se poda na pot ozdravitve.
Pogosti simptomi žalovanja
Izguba vsakogar prizadene nekoliko drugače, zato morate vedeti, da so v zgodnjih fazah žalovanja vsi občutki normalni. Šok, zanikanje, žalost, jeza in občutek krivde so le nekateri od najpogostejših simptomov žalovanja. Pogosto se pojavijo tudi občutki brezupa, globoke praznine in osamljenosti.
Zgodi se lahko, da boste veliko jokali in da boste čustveno nestabilni. Nekateri ljudje pa sploh ne zmorejo jokati. Jok je običajen odziv, ki ga sproži žalost, ni pa edini.
Pri ljudeh, ki ne jočejo, se je bolečina zarezala prav tako globoko kot pri tistih, ki jočejo. Le drugače jo izražajo.
Fizični simptomi
Pogosto mislimo, da je žalovanje le čustven proces, vendar se lahko pojavijo tudi fizične težave, na primer utrujenost, slabost, znižana odpornost, spremembe telesne teže, telesne bolečine in nespečnost.
Sindrom strtega srca
Huda telesna bolečina, ki jo občutimo ob izgubi ljubljene osebe ali živali, odseva globino naše ljubezni in je hkrati posledica stresa, ki smo mu izpostavljeni, kar lahko nakazuje na sindrom strtega srca.
Še posebej so za ta sindrom dovzetne ženske, zato je ob prvih znakih fizične bolečine pomembno, da poiščemo zdravniško pomoč.
Kako pozdraviti bolečino
Zdravljenje je umetnost. Zanj sta potrebna čas in vaja. In ljubezen.
Vsak od nas mora najti svojo pot iz megle žalosti k ozdravitvi. Bolečina, ki spremlja žalovanje, nas pogosto oddalji od drugih in nas zapre v svet žalosti. Nekateri potrebujemo čas zase, da v samoti najdemo svoj mir. Bolje se počutimo, če se umaknemo in v osami predelujemo žalost.
Spet drugim bolj ustreza, da so obdani z družino in prijatelji, saj jim to zelo pomaga. Storite tisto, kar vi mislite, da je prav. Če iščete družbo, si dovolite tudi pogovor o čem drugem, ne zgolj o izgubi.
Poiščite uteho v svoji veri ali duhovnem prepričanju
Če ste verni, vam lahko žalni obredi vaše veroizpovedi ponudijo pomembno oporo in tolažbo. Tolažbo lahko najdete tudi v duhovnih praksah, ki so vam blizu, kot so molitev, meditacija ali obisk cerkve.
Naši ljubljenčki ne bi bili raje nikjer drugje
Naši domači ljubljenčki ostajajo povezani z nami in so vedno le misel stran. Veselijo se, ko smo srečni, in bdijo nad nami v naših najtemnejših trenutkih. Ni pomembno, koliko let je minilo, saj v onstranstvu čas ne obstaja. Njihova ljubezen je večna in potrpežljivo čakajo na čas, ko se bomo ponovno srečali v onstranstvu. Ko se spomnite svojih pokojnih domačih ljubljenčkov, si jih predstavljajte, kako se stiskajo k vam – kajti nikjer drugje ne bi bili raje.
Vaše živali nočejo, da žalujete dlje, kot je nujno. Želijo si le, da bi bili srečni in bi živeli polno.
Če bi radi izvedeli več o sporočilih in znamenjih, ki nam jih naši domači ljubljenčki pošiljajo iz onstranstva, pa ne spreglejte knjižne uspešnice Čudovito posmrtno življenje živali.